Izdelava mila: Hladen postopek (primer: sivkino milo)

Za vsemi objavami, polnimi teorije, je že skrajni čas, da zavihamo rokave in končno izdelamo milo. No, ja, rokavov vseeno ne zavihajte, pri uporabi natrijevega hidroksida morajo biti naše roke dobro zaščitene!

V prejšnjih objavah sem pojasnila, katere sestavine so za izdelavo mila nujno potrebne, kako izračunamo potrebne količine sestavin, katere postopke poznamo ter skozi katere faze gre milo. V tej objavi bom predstavila hladen postopek izdelave. Ta postopek je preprost, relativno hiter in primeren za začetnike. Veliko izdelovalcev mila najraje uporablja prav ta postopek, saj omogoča zelo domiselne načine okraševanja mila, poleg tega pa v primerjavi s toplim postopkom manj poškoduje olja.


Za vašo varnost
Pred dejanskim začetkom naj opozorim na varnostne ukrepe in na potreben pribor. Natrijev hidroksid je zelo reaktivna, bazična in korozivna spojina. Tako čista kot tudi v raztopini lahko na koži povzroča opekline, rane in razjede. Zaužita lahko povzroči smrt. Zato vedno ter skozi celoten postopek izdelave mila imejte na sebi zaščitno obleko (dolgi rokavi, dolge hlače!), zaščitne rokavice, zaščitna očala in zaščitno masko! Kadarkoli ste v stiku z natrijevim ali kalijevim hidroksidom ali z njuno raztopino bodite vedno popolnoma zaščiteni. Če se dotikate svežega mila, nosite rokavice, saj je lahko sveže milo zelo dražeče.

 

Ko izdelujete raztopino natrijevega hidroksida z vodo VEDNO stresite natrijev hidroksid v vodo in ne obratno! Bazo stresemo v vodo počasi in med mešanjem. Temperatura vode se bo ob dodatku natrijevega hidroksida naglo dvignila tudi čez 80º Celzija, iz raztopine se bodo dvigali hlapi. Obvezno nosite zaščitno masko, hlapov nikar ne vdihujte!
 

Prav zaradi teh nenadnih in močnih dvigov temperature uporabljajte samo posode, ki so odporne na toploto. Za dodatno varnost postavite posodo z raztopino v lijak; v primeru, da bi zaradi nenadne spremembe temperature posoda počila, bi raztopina natrijevega hidroksida stekla v odtok.
 

Za segrevanje maščob boste potrebovali ognjevarno posodo – to je lahko navadna inox posoda za kuhanje. Poleg tega boste potrebovali tudi kuhalnico za mešanje ter palični mešalnik. Niti posoda niti ves ostal pribor ne smeta biti iz aluminija, saj natrijev hidroksid reagira z aluminijem. Posodo in pribor, ki ga uporabljate za izdelovanje mila, ne uporabljajte za nič drugega. V nobenem primeru pribora ne uporabljajte za kuhanje!
 

Potrebovali boste seveda tudi tehtnico, termometer ter kalupe, v katere boste vlili milo. Kalupi so lahko različnih oblik in velikosti in iz različnega materiala. Pomembno je le, da zdržijo dovolj visoke temperature ter so odporni na bazičen pH. Kot kalup lahko uporabite silikonske modele za peko, prazne banjice od sladoleda, prazne tetrapake (pazite le, da je zaščitna folija, ki pokriva aluminij, nepoškodovana), lesene ali plastične škatle, ki jih obložite s peki papirjem itd. V vsakem primeru pa uporabljajte kalupe le za izdelavo mila! Nikar ne uporabljajte istega silikonskega modela za kolačke in za milo!
 

Preden se boste lotili izdelave mila, si pripravite vse potrebne sestavine in potrebščine, zaščitite delovno površino s starimi časopisi in seveda poskrbite, da vas v tem času nihče ne bo motil. Partnerja pošljite z otroci v kino, vse domače ljubljence pa zaprite v drug prostor, da se vam ne bodo motovilili med nogami. Zavedajte se, da imate opravka z nevarnimi sestavinami, zato poskrbite, da vas med izdelavo mila nič in nihče ne bo zmotil.

 

Zdaj pa zares! Gremo!

Za prikaz izdelave mila po hladnem postopku sem se odločila za povsem preprost recept iz olivnega (80%) in kokosovega olja (20%). Za začetnike je najbolje, da prvo milo izdelajo samo iz olivnega olja ali iz olivnega olja z dodatkom kokosovega olja. Milo iz olivnega olja namreč potrebuje kar nekaj časa, da doseže trak, začetnik pa ima tako možnost, da lahko opazi vse spremembe, ki se dogajajo pri mešanju maščob in natrijevega hidroksida.

Sivkino milo, recept za 500 g maščob (hladen postopek)

olivno olje 400 g
kokosovo olje 100 g

voda 150 g
NaOH 68,3 g (5% znižanje)
 

po traku:
sivkini cvetovi 1 žlica
eterično olje sivke 10-20 ml
 

Postopek:
Pripravite delovno površino ter vse pripomočke in sestavine, ki jih boste potrebovali. Nadenite si zaščitne rokavice, očala in masko.
 

V steklenem kozarcu ali čaši stehtajte potrebno količino vode. V široki posodi posebej stehtajte natrijev hidroksid. Pripravite raztopino: natrijev hidroksid počasi in med mešanjem vsipajte v vodo. VEDNO vsipajte natrijev hidroksid v vodo in ne obratno! Temperatura raztopine se bo močno dvignila, iz raztopine se bodo dvigali hlapi. Hlapov ne vdihujte! Mešajte, dokler se natrijev hidroksid popolnoma ne raztopi, nato pa pustite, da se nekoliko ohladi.
 

Medtem v kovinski posodi, ki jo lahko segrejete, stehtajte potrebno količino maščob. Postavite jo na štedilnik na nizek ogenj in segrevajte, dokler se kokosovo maslo ne stopi. Maščobe vsake toliko pomešajte.
 

Pogosto preverjajte temperaturo raztopine natrijevega hidroksida in maščob. Ko imajo tako maščobe kot natrijev hidroksid med 40 in 45º Celzija, počasi in nežno vlijte raztopino natrijevega hidroksida v maščobe. Nikoli in nikdar ne vlivajte maščob v bazično raztopino! Zmes narahlo premešajte s kuhalnico, nato pa uporabite palični mešalnik. Pazite, da je mešalnik vedno v masi, ne dvigujte ga in ne delajte hitrih gibov. Pazite, da z mešalnikom ne ustvarjate curkov oziroma da vas zmes ne oškropi.
 

Maščobe bodo ob stiku z natrijevim hidroksidom spremenile barvo, postale bodo bolj matirane in skoznje ne bo več mogoče videti dna. Nadaljujte z mešanjem, zmes bo postala vedno bolj homogena in počasi se bo začela gostiti. Mešajte, dokler ne dosežete sledi ali traku (več o tem v objavi o fazah, skozi katere gre milo) Ko dvignemo izklopljen mešalnik iz zmesi, se na zmesi pozna sled mešalnika, ki izgine šele po nekaj sekundah – to je naš trak. V tem trenutku so na vrsti dodatki.
 

V milo vsujemo sivkine cvetove in eterično olje sivke ter dobro premešamo najprej z izklopljenim mešalnikom, nato pa še nekaj sekund z vklopljenim. Dodatki se morajo enakomerno porazdeliti in zmes mora biti spet homogena. Odložite palični mešalnik in pripravite kalup.
 

Milo vlijte v kalup, pomagajte si s kuhalnico. Napolnjen kalup nekajkrat previdno potolcite ob delovno površino, da se znebite morebitnih zračnih mehurčkov. Kalup dobro izolirajte z odejami, cunjami ali brisačami ter ga tako pustite vsaj 24 ur. V tem času se bo temperatura v milu zelo dvignila, milo pa bo prešlo v fazo gela. Nato se bo začelo ohlajevati in strjevati.
 

Milo, ki se je ohladilo, lahko izvlečete iz kalupa že po preteku 24 ur, če se vam ne zdi dovolj kompaktno, pa ga pustite v kalupu še dodatnih 24 ur. Po tem ga razrežite in ga pustite zoreti v suhem in zračnem prostoru. Kosi mila naj se med seboj ne dotikajo. Enkrat ali dvakrat na teden ga obrnite, da se z vseh strani enakomerno posuši.
 

Po približno enem tednu lahko milo preložite v polzaprto škatlo (npr. tako, da položite pokrov od škatle nekoliko postrani), med posameznimi kosi mila mora še vedno biti nekaj prostora. Celoten čas zorenja je 6-8 tednov, vendar ga lahko uporabimo tudi že po prvem mesecu. Z zorenjem milo postaja bolj kompaktno, je bolj prijetno za uporabo in seveda traja dlje. Po preteku prvih štirih tednov priporočam tudi, da vsak posamezen kos mila zavijete v papir (ne časopisni papir in ne plastificiran papir!), saj s tem preprečimo preveliko izgubo vonja, milo pa lahko še vedno diha.