Naravno milo je postalo v zadnjih letih pravi hit naravne kozmetike in mnogo je ljudi, ki zna milo izdelovati. Izdelava mila doma ni pravzaprav nič težkega, potrebno je nekaj osnovnih sestavin, mnogo previdnosti in seveda nekaj teoretičnega znanja. Pred dejanskim prikazom postopka umiljenja bomo zato najprej pogledali nekaj informacij.
O milu
Milo je po kemijski sestavi sol. Soli so ionske spojine, ki nastanejo kot produkt reakcije med kislino in bazo. Tudi milo je produkt takšne reakcije, le da je v tem primeru ta reakcija tako posebna, da se imenuje umiljenje ali s tujko saponifikacija.
Milo je po kemijski sestavi sol. Soli so ionske spojine, ki nastanejo kot produkt reakcije med kislino in bazo. Tudi milo je produkt takšne reakcije, le da je v tem primeru ta reakcija tako posebna, da se imenuje umiljenje ali s tujko saponifikacija.
V objavi o rastlinskih oljih in maslih smo videli, da so maščobe večidel sestavljene iz trigliceridov. Trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin. Prav te maščobne kisline so tiste, ki so vpletene v proces umiljenja. Maščobne kisline in baza namreč medsebojno reagirajo, končni produkt je milo. Glicerol se odcepi od maščobnih kislin in z bazo ne reagira, zato je v naravnem milu tudi določen odstotek glicerola, ki ima vlažilne lastnosti.
Naravno milo je zaradi sestavin, ki sodelujejo pri reakciji, bazično. Maščobne kisline, ki so prisotne v oljih in maslih, so šibke kisline, njihova reakcija z močno bazo da zato končni produkt (milo) z alkalnim pH. Ne glede na to, da v doma izdelanem milu znižamo količino natrijevega hidroksida in imamo zaradi tega prebitek maščob, imajo naravna mila vedno pH med 9 in 10. Proste, neumiljene maščobe oziroma maščobne kisline, ki ostanejo zaradi znižanja hidroksida, so namreč še vedno v obliki trigliceridov. Trigliceridi so v vodi netopni, zaradi česar ne morejo vplivati na pH vrednost.
Sestavine
Za izdelavo mila potrebujemo pravzaprav malo sestavin: maščobe, natrijev ali kalijev hidroksid ter vodo, v kateri bomo raztopili izbrano bazo. Seveda se pri izdelavi mila doma radi tudi nekoliko razvajamo, zato milu dodamo eterično ali parfemsko olje, suhe cvetove, barvila ipd.
Za izdelavo mila potrebujemo pravzaprav malo sestavin: maščobe, natrijev ali kalijev hidroksid ter vodo, v kateri bomo raztopili izbrano bazo. Seveda se pri izdelavi mila doma radi tudi nekoliko razvajamo, zato milu dodamo eterično ali parfemsko olje, suhe cvetove, barvila ipd.
Voda
Voda za izdelavo mil naj bi bila destilirana ali demineralizirana. Minerali, ki so prisotni v vodi izpod pipe ali v ustekleničeni vodi namreč lahko pospešijo oksidacijo in pokvarljivost mila. Nekateri zato v milo dodajajo sekvestrante kot npr. tetranatrijev editronat ali natrijev citrat.
Voda za izdelavo mil naj bi bila destilirana ali demineralizirana. Minerali, ki so prisotni v vodi izpod pipe ali v ustekleničeni vodi namreč lahko pospešijo oksidacijo in pokvarljivost mila. Nekateri zato v milo dodajajo sekvestrante kot npr. tetranatrijev editronat ali natrijev citrat.
Količina vode, ki jo potrebujemo, je vezana na količino maščob ter je odvisna od postopka, ki ga bomo uporabili:
hladen postopek: 300 g vode na 1000 g maščob
topel postopek: 380 g vode na 1000 g maščob
ultrahladen postopek: manj kot 300 g vode na 1000 g maščob, v raznih preizkusih so uporabili tudi samo 240 g vode na 1000 g maščob.
stepeno (whipped) milo: 300 g vode na 1000 g maščob.
topel postopek: 380 g vode na 1000 g maščob
ultrahladen postopek: manj kot 300 g vode na 1000 g maščob, v raznih preizkusih so uporabili tudi samo 240 g vode na 1000 g maščob.
stepeno (whipped) milo: 300 g vode na 1000 g maščob.
Baza
Za izdelavo mil potrebujemo bazo. Uporabljata se predvsem dve: natrijev hidroksid (NaOH) ter kalijev hidroksid (KOH). Natrijev hidroksid je primeren za izdelavo trdega mila ali v kombinaciji s kalijevim hidroksidom za izdelavo tekočega mila, kalijev hidroksid pa se uporablja izključno za izdelavo tekočega mila.
Količina hidroksida, ki ga potrebujemo, je odvisna od izbranih maščob, zato moramo pri vsaki najmanjši spremembi recepta ponovno izračunati potrebno količino baze. Glej tudi točko Sap koeficient.
Pri izdelavi mila za tuširanje količino natrijevega hidroksida primerno zmanjšamo. S tem dosežemo, da se nekaj odstotkov olja ne umili, milo pa je zaradi prisotnosti prostih maščob veliko bolj nežno do kože. Za mila za telo se količino natrijevega hidroksida navadno zmanjša za 5-8%. Nekateri zmanjšajo tudi za 9 ali 10%, takšno milo je sicer nežno, vendar izredno hitro postane žarko.
Pri nakupu natrijevega ali kalijevega hidroksida moramo biti pozorni, da kupimo 100% čisto snov, ne pa raztopine. Obe bazi sta, v primeru da sta čisti, v obliki drobnih granul ali lusk.
Pri skladiščenju in delu z natrijevim in kalijevim hidroksidom bodite zelo pozorni. Hranite ju vedno v originalni embalaži, dobro zaprte in izven dosega otrok ali domačih živali. Natrijev in kalijev hidroksid sta izredno nestabilni in reaktivni snovi, ki reagirata z vsako tekočino. Sta zelo nevarni, strupeni in korozivni snovi, tako čisti kot tudi v obliki raztopine. V stiku s kožo ali sluznico povzročata rane, zaužiti pa globoke razjede in celo smrt. Ob uporabi in delu z natrijevem ali kalijevem hidroksidom vedno nosite zaščitna laboratorijska očala, rokavice in zaščitno masko!
Sap koeficient
Poleg lastnosti, ki jih določena maščoba da milu, moramo poznati tudi saponifikacijsko vrednost posameznega olja. Saponifikacijska vrednost ali Sap koeficient je tista količina čistega NaOH, ki je potrebna, da se en gram določene maščobe popolnoma umili. Vsako olje ima svojo saponifikacijsko vrednost, poleg tega pa je koeficient Sap za natrijev hidroksid različen od koeficienta za kalijev hidroksid! Saponifikacijske vrednosti, ki jih je mogoče dobiti na spletu ali iz ostalih virov, so povprečne vrednosti, zato lahko med tabelami pride do manjših razlik.
Poleg lastnosti, ki jih določena maščoba da milu, moramo poznati tudi saponifikacijsko vrednost posameznega olja. Saponifikacijska vrednost ali Sap koeficient je tista količina čistega NaOH, ki je potrebna, da se en gram določene maščobe popolnoma umili. Vsako olje ima svojo saponifikacijsko vrednost, poleg tega pa je koeficient Sap za natrijev hidroksid različen od koeficienta za kalijev hidroksid! Saponifikacijske vrednosti, ki jih je mogoče dobiti na spletu ali iz ostalih virov, so povprečne vrednosti, zato lahko med tabelami pride do manjših razlik.
S poznavanjem Sap koeficientov izbranih olj lahko natančno izračunamo potrebno količino baze, da v našem milu ne bo prebitka natrijevega hidroksida. Vsakokrat, ko zapišemo nov recept za milo, moramo posebej izračunati potrebno količino natrijevega hidroksida!
Maščobe
Za izdelavo mila so primerne tako rastlinske kot živalske maščobe, izbrane maščobe morajo biti sveže. Če je le mogoče, se izogibajte izdelavi mila iz ene same vrste maščobe, edina izjema je olivno olje. Uporaba različnih maščob namreč doprinese milu različne lastnosti: skrbna izbira olj lahko poveča trdoto, penjenje, trajnost itd.
Za izdelavo mila so primerne tako rastlinske kot živalske maščobe, izbrane maščobe morajo biti sveže. Če je le mogoče, se izogibajte izdelavi mila iz ene same vrste maščobe, edina izjema je olivno olje. Uporaba različnih maščob namreč doprinese milu različne lastnosti: skrbna izbira olj lahko poveča trdoto, penjenje, trajnost itd.
Kot že rečeno, edino olje, ki zagotavlja dobro milo, četudi ga uporabimo kot edino maščobo, je olivno olje. Deloma zaradi tega, deloma zaradi dostopnosti na trgu, deloma pa tudi zaradi relativno nizke dražljivosti, se olivno olje uporablja kot osnovo za mila z več različnimi maščobami.
Pri izdelavi mila z različnimi maščobami je dobro vedeti, katere maščobne kisline sestavljajo izbrana rastlinska olja. Nasičene maščobne kisline dajo trdno, kompaktno milo, nenasičene maščobne kisline pa mehko, bolj mazljivo milo, ki v podstavku za milo rado pušča lepljiv, želejast ostanek. Hkrati se moramo zavedati, da prav nenasičene maščobne kisline dajo milu bogat, negovalen občutek in so pogosto tudi nežnejša do kože. Mila iz nasičenih maščobnih kislin so, nasprotno, bolj suha. Pravilno razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami lahko ustvari kompaktno milo, ki je prijetno na otip in nežno do naše kože.
Poleg osnovnih olj lahko milu dodamo tudi določeno količino hranljivih ali prestižnih olj kot npr. olje mareličnih pešk, karitejevo maslo, oljne izvlečke rastlin itd. Ta olja dodajamo po »sledi«, načeloma med 3 in 10% saj že v majhnih količinah bistveno spremenijo kvaliteto mila.
Kot sem že omenila pri opisu baz, se milu za umivanje količino natrijevega hidroksida primerno zmanjša, s čimer ostane nekaj prostih, neumiljenih maščob. Te maščobe so zaradi izpostavljenosti zraku, svetlobi in vodi zelo podvržene žarkosti. Za preprečitev žarkosti se zato milu dodaja oljnato-smolni izvleček rožmarina (rosemary oleoresin ali ROE). Oljnato-smolni izvleček rožmarina je odličen antioksidant, ki maščobe varuje pred žarkostjo in ki, v nasprotju z vitaminom E, vzdrži tudi agresivnost natrijevega ali kalijevega hidroksida.
Eterična olja, parfemska olja, cvetovi in ostali dodatki
Ker se prav vsi radi vsaj malo razvajamo, dodajamo milom dišave, barvila in druge sestavine. Kot dišave lahko v milih uporabljamo čista eterična olja ali parfemska olja, ki so namenjena izdelavi mil. Pri eteričnih oljih moramo vedeti, da se bodo hlapljiva olja kot npr. meta, agrumi ipd. med postopkom zorenja precej razgubila. Zna se celo zgoditi, da bo naše milo izgubilo ves vonj, zato nekateri za utrjevanje eteričnih olj dodajajo škrob, prah posušene perunike ali benzoin. Nekoliko bolj obstojna so parfemska kozmetična olja. Pri parfemskih oljih moramo paziti, da so primerna za izdelavo mila ter da ne pospešujejo strjevanja, hkrati pa moramo vedeti tudi, kako vplivajo na barvo mila. Sladki vanilijasti vonji na primer milo obarvajo rumeno-rjavo do rjavo ter pospešijo proces strjevanja.
Ker se prav vsi radi vsaj malo razvajamo, dodajamo milom dišave, barvila in druge sestavine. Kot dišave lahko v milih uporabljamo čista eterična olja ali parfemska olja, ki so namenjena izdelavi mil. Pri eteričnih oljih moramo vedeti, da se bodo hlapljiva olja kot npr. meta, agrumi ipd. med postopkom zorenja precej razgubila. Zna se celo zgoditi, da bo naše milo izgubilo ves vonj, zato nekateri za utrjevanje eteričnih olj dodajajo škrob, prah posušene perunike ali benzoin. Nekoliko bolj obstojna so parfemska kozmetična olja. Pri parfemskih oljih moramo paziti, da so primerna za izdelavo mila ter da ne pospešujejo strjevanja, hkrati pa moramo vedeti tudi, kako vplivajo na barvo mila. Sladki vanilijasti vonji na primer milo obarvajo rumeno-rjavo do rjavo ter pospešijo proces strjevanja.
Podobna pravila veljajo tudi za barvila. Pri izdelavi mil se lahko odločimo za naravna rastlinska barvila, barvila za živila ali posebna, namenska barvila za mila. Tudi v tem primeru moramo vedeti, kako se bo določeno barvilo obnašalo, ali bo pospešilo strjevanje ter kako se bo spremenilo pod učinkom temperature in bazičnega pH.
Poleg suhih cvetov (kamilice, ognjiča, vrtnice, sivke…). lahko v milo dodamo nešteto drugih dodatkov: razne vrste gline, svilo, med, mleko itd. Vse te sestavine milo obogatijo in mu dajo čisto drugačne lastnosti.
Poglavje o barvilih, dišavah in vseh ostalih dodatkih je vsekakor zelo široko, zato bo tem sestavinam gotovo namenjena čisto posebna objava.
Naslednjih nekaj objav bo predvsem posvečenih milom, nadaljevala bom najprej s teorijo, nato pa tudi s praktičnim prikazom. Sledilo bodo objave o:
- opisu postopkov izdelave in faz, skozi katere gre milo;
- Sap vrednostih ter o tem, kako izračunamo potrebno količino baze in vode;
- umiljenju po hladnem postopku na primeru sivkinega mila.
- opisu postopkov izdelave in faz, skozi katere gre milo;
- Sap vrednostih ter o tem, kako izračunamo potrebno količino baze in vode;
- umiljenju po hladnem postopku na primeru sivkinega mila.