Konzervansi: pregled in uporaba

Kot smo videli v uvodni objavi o konzervansih, so le-ti za izdelavo domače kozmetike nepogrešljivi. Nekatere vrste izdelkov jih resda ne potrebujejo, za veliko večino pa je konzervans nujna sestavina, da preprečimo vdor in razvoj mikroorganizmov.
 
V tej objavi se bom posvetila najbolj znanim konzervansom, ki jih kot izdelovalci domače kozmetike lahko dobimo v raznih spletnih trgovinah. Izbira je zares velika, vsak konzervans pa je drugačen.
 
»Dober« konzervans ni nujno tisti, ki je najbolj naraven. Pri izbiri konzervansa moramo upoštevati predvsem naslednje kriterije: konzervans mora imeti širok spekter delovanja (torej proti bakterijam, kvasovkam in plesnim); biti mora varen za uporabo v količinah, ki jih predpiše proizvajalec; učinkovit naj bo v širokem pH razponu; združljiv mora biti s sestavinami ki jih uporabimo; bolje je, da je vodotopen in nenazadnje – dober konzervans naj ne bi vplival na vonj in barvo našega izdelka.
 
Ali obstajajo naravni konzervansi?
Da, naravni konzervansi obstajajo. Ali bolje rečeno: obstajajo naravne snovi (npr. eterična olja in spojine, ki so sestavni del eteričnih olj), ki imajo dokazano protimikrobno in antibakterijsko delovanje, vendar je njihova uporaba kot konzervirno sredstvo zelo omejena.
 
Eden izmed najbolj razširjenih »naravnih« konzervansov je ekstrakt grenivkinih pešk, ki pa v resnici ni konzervans. Nobena uradna mednarodna kozmetična institucija (niti CosIng, Evropska komisija za kozmetične sestavine) ekstrakta grenivkinih peška ne uvršča med konzervanse. Izvleček ima antioksidativne lastnosti, ne pa konzervirnih. Žal je zgodba o izvlečku grenivkinih pešk vse prej kot rožnata, dvomi o njegovi resnični učinkovitosti pa že nekaj let burijo duhove.
 
Ko je ekstrakt grenivkinih pešk prišel na tržišče, je pomenil pravo revolucijo, saj je reklama in obljuba o naravnem konzervansu bila kot uresničitev sanj. Ob dejanski uporabi pa so se kmalu pojavile težave, saj je izvleček nekaterih proizvajalcev deloval, od drugih pa ne. Razni znanstveniki, ustanove in laboratoriji so zato raziskali več različnih izvlečkov grenivkinih pešk in prišli do ugotovitve, da imajo tisti izvlečki, ki delujejo kot konzervansi, veliko vsebnost ostankov topil in drugih konzervansov. Izvleček grenivkinih pešk tako pravzaprav ni konzervans, vse konzervirne lastnosti izhajajo iz kemije, ki je v njem prisotna: benzalkonijev klorid, benzetonijev klorid in triclosan.
 
Med prave naravne konzervanse pa spadajo nekatera eterična olja: čajevec, timijan, klinčki itd. ter spojine, ki se nahajajo v teh oljih. Problem pri uporabi eteričnih oljih je ta, da jih je potrebno za učinkovito zatiranje mikroorganizmov v kozmetičnem izdelku uporabiti v zelo visoki količini. Ta odstotek je tako visok, da postanejo eterična olja že zelo dražeča za kožo, s čimer lahko tvegamo bistveno hujšo reakcijo kot pri uporabi drugih konzervansov. Tako vidimo, da je uporaba ti. »naravnih« konzervansov v domači kozmetiki močno omejena, če že ne nemogoča.
 
V eni izmed spletnih trgovin se je nedavno pojavil še en naravni konzervans Leucidal (INCI: Leuconostic / Radish root ferment filtrate), ki naj bi bil izdelan s fermentacijo iz redkvice. Konzervans je relativno nov, o njem je mogoče najti proizvajalčevo mnenje in njegove teste. Evropska komisija ga trenutno uvršča med protimikrobne sestavine, ki delujejo proti prhljaju, ne pa med konzervanse. Izdelek dovoljen za uporabo v naravni kozmetiki ter je dovoljen konzervans po Ecocert standardu.
 
Leucidal naj bi imel širok spekter delovanja, primeren pa je za vse vrste kozmetičnih izdelkov. Konzervans je topen v vodi, rahlo rumenkaste barve in značilnim vonjem, ki ne vpliva na končni vonj izdelka.
 
Med spletno stranjo, ki ga ponuja in proizvajalčevimi tehničnimi podatki je nekaj nesoglasij. Prvi testi so pokazali, da zadošča 0,5%-2% konzervansa, proizvajalec pa je po naknadnih testih ugotovil, da je ta količina premajhna. Na omenjeni spletni strani so še vedno stari podatki, konzervans Leucidal se uporablja v količinah od 2-4%, v hladni C fazi. Učinkovit je v razponu pH vrednosti od 1-8.
 
Ker je na razpolago malo informacij in direktnih izkušenj uporabnikov, svetujem predvsem obilico previdnosti pri njegovi uporabi.
 
Sintetični konzervansi
Sintetičnih oziroma laboratorijsko pridobljenih konzervansov je, v nasprotju z naravnimi, ogromno. Kljub temu pa niso vsi enako učinkoviti in tudi ne enako primerni za uporabo v domači kozmetiki.
 
Natrijev benzoat (INCI: sodium benzoate) in kalijev sorbat (INCI: potassium sorbate) sta konzervansa, ki se uporabljata v prehrambeni in v kozmetični industriji. Pogosto se uporabljata v paru, saj le skupaj lahko zagotavljata širok spekter delovanja.

Dovoljena sta za uporabo v naravni kozmetiki. Kljub temu pa sta pogosto lahko vir alergičnih reakcij. Dolgotrajna kožna izpostavljenost izdelkom, ki vsebujejo ta dva konzervansa, lahko sproži preobčutljivostno in nato tudi alergično reakcijo.
 
Natrijev benzoat in kalijev sorbat sta dobavljiva v obliki drobnih granul ali praška. Oba sta vodotopna. Uporabljata se lahko v obliki prahu ali v obliki raztopine. Konzervansa nista ravno preprosta za uporabo, za doseganje optimalnega učinka bi bilo namreč potrebno vsakokrat preračunati najnižjo potrebno koncentracijo enega in drugega, da bi lahko zagotovili zares učinkovit konzervans. Oba delujeta le v omejenem kislem pH območju, z dviganjem pH se njuna učinkovitost močno manjša.
 
Za preprostejšo uporabo se navadno upošteva vedno enaka količina enega in drugega: v obliki prahu v količini 0,25% enega in 0,25% drugega, dodamo ju v hladni C fazi. Bolj preprosta za uporabo pa je raztopina, ki jo izdelamo tako, da v 80 g vode raztopimo 10 g natrijevega benzoata in 10 g kalijevega sorbata. To raztopino nato uporabimo v naših izdelkih v količini 2,5% v fazi C.
 
Kot sem že omenila, sta konzervansa učinkovita le v omejenem pH okolju. Da zagotovimo pravo učinkovitost, moramo konzervans uporabiti pod pH 5,5. Ker da natrijev benzoat bazično raztopino, moramo po uporabi konzervansa dodatno preveriti in po potrebi znižati pH.
 
Ker sta natrijev benzoat in kalijev sorbat po kemijski sestavi soli, sta nezdružljiva s poliakrilatnimi zgoščevalci (Carbomer in Carbopol). Poleg tega se izogibajte uporabi tega konzervirnega sistema, če v emulziji uporabite tudi vitamin C (askorbinsko kislino), mlečno kislino ali natrijev laktat. Natrijev benzoat namreč lahko reagira z askorbinsko kislino, ustvarja se benzen. Kalijev sorbat pa je nezdružljiv z laktati, emulzijo pa vam bo spremenil v skutasto gmoto.
 
Cosgard, Geogard 211 ali DHA-BA je konzervans, sestavljen iz dehidroocetne kisline in benzilnega alkohola (INCI: dehydroacetic acid, benzyl alcohol). Konzervans se v skladu z Ecocert certifikatom lahko uporablja v naravni kozmetiki.
Konzervans ima širok spekter delovanja in je enostaven za uporabo. Dobimo ga v obliki tekočine, je topen v vodi, rahlo rumenkaste barve in z rahlim značilnim vonjem. Emulziji ne spremeni vonja ali barve. Primeren je za vse vrste kozmetičnih izdelkov: emulzije, geli, šamponi itd.
Cosgard je učinkovit pri pH vrednosti, nižji od 7. Uporablja se ga v količinah od 0,2-1% v hladni C fazi. Za večino izdelkov zadostuje 0,5-0,6%.
 
Geogard Ultra ali GSB je kombinacija glukonolaktona in natrijevega benzoata (INCI: gluconolactone, sodium benzoate). Konzervans ima širok spekter delovanja. Dovoljen je v naravni kozmetiki in je v skladu z Ecocert certifikatom.
Dobavljiv je v obliki drobnega, belega praška. Je vodotopen, z rahlim značilnim vonjem, ki ne vpliva na vonj končnega izdelka. 
Uporablja se ga v pH območju 3-6 ter v količinah od 0,75-2%. Priporočljivo je, da ga uporabimo že v segreti fazi, da se lahko dobro stopi. Primeren je za vse vrste kozmetičnih izdelkov.
Ker vsebuje natrijevo sol (sodium benzoate), je nezdružljiv s poliakrilatnimi zgoščevalci.
 
Optiphen BSB-N, A-kons ali Rokonsal BSB-N je kombinacija benzilnega alkohola, glicerola, benzojske in sorbinske kisline (INCI: benzyl alcohol, glycerin, benzoic acid, sorbic acid). Konzervans je dovoljen za uporabo v naravni kozmetiki in je v skladu z Ecocert certifikatom. 
Konzervans ima širok spekter delovanja. Dobavljiv je v obliki tekočine bele barve in je topen v vodi. Uporablja se ga v hladni C fazi v količinah 0,3-1%.  
Konzervans je učinkovit v izdelkih, ki imajo pH nižji od 5, zato bodite posebej pozorni na pH vrednost vašega izdelka.
 
Tinosan SDC je konzervans, ki je sestavljen iz citronske kisline in srebrovega citrata (INCI: citric acid, silver citrate). Konzervans ima širok spekter delovanja. Nima Ecocert certifikata, vendar je dovoljen za uporabo v naravni kozmetiki po BDIH standardu.
Dobavljiv je v obliki raztopine, ki je brez vonja in brez barve. Je zelo dobro topen v vodi, uporablja se ga v hladni C fazi v količinah od 0,1-0,5%, za izdelke domače kozmetike je priporočljivo, da se ga uporablja od 0,3-0,5%.
Konzervans je učinkovit pri pH vrednosti nižji od 7. Tinosan SDC ni združljiv s kationskimi sestavinami in je občutljiv na svetlobo. Tako sam konzervans kot tudi izdelke, ki ga vsebujejo, moramo hraniti v temnem prostoru oziroma v embalaži, ki preprečuje vdor svetlobe.
 
Optiphen je sestavljen iz fenoksietanola in caprilil glikola (INCI: phenoxyethanol, caprylyl glycol). Konzervans ima širok spekter delovanja in je varen za uporabo. Ni v skladu z Ecocert certifikatom.
Optiphen dobimo v tekoči obliki, konzervans je topen v vodi. Je rahlo rumenkaste barve in z rahlim značilnim vonjem. Končnemu izdelku vonja ne spremeni. Primeren je za uporabo v vseh izdelkih. Združljiv je z veliko večino kozmetičnih sestavin, vendar včasih lahko nekoliko vpliva na stabilnost emulzije.
Priporočena količina uporabe je 0,75-1,5% v hladni C fazi. Nima omejitve pH.
 
Euxyl PE9010, Preservative 12, Salvacosm 9010 ali FEOG je konzervans s širokim spektrom delovanja, sestavljen iz fenoksietanola in etilheksilglicerina (INCI: phenoxyethanol, ethylhexylglycerin). Konzervans ni v skladu z Ecocert certifikatom.
Dobavljiv je v obliki tekočine in relativno topen v vodi. Je prozoren in z blagim značilnim vonjem, ki ne vpliva na končni vonj izdelka. Primeren je za uporabo v različnih vrstah izdelkov.
Ima zelo širok pH razpon delovanja, od 3 do 12. Uporablja se ga v količinah od 0,5-1,1%, za večino izdelkov zadostuje 0,8%. Ker je neobčutljiv na toploto, ga lahko dodajamo v segreti fazi ali v hladni C fazi.
 
Phenonip ali Nipa je mešanica različnih parabenov in fenoksietanola (INCI: butylparaben, ethylparaben, methylparaben, propylparaben, phenoxyethanol, propylene glycol) in seveda ne spada med Ecocert sestavine.
Konzervans ima širok spekter delovanja, je v obliki tekočine in je le slabo topen v vodi. Je prozoren in ima rahel, značilen vonj, ki ne vpliva na končni izdelek. Ker je topen v maščobah, propilen glikolu in alkoholu, ne pa v vodi, moramo to pri uporabi in formuliranju tudi upoštevati. V primeru, da želimo konzervans uporabiti v izdelku, ki ne vsebuje maščobne faze, moramo uporabiti solubilizator.
Phenonip je učinkovit pri pH od 3-8, uporablja pa se ga v količinah 0,25-0,75%. Za večino izdelkov zadostuje 0,4-0,5%. Uporabljamo ga lahko v segreti ali v hladni C fazi.
Konzervans je občutljiv na polysorbate 80, polysorbate 20 in ceteareth-20, ki mu lahko zmanjšajo delovanje.
 
Germall Plus ali Liquid Germall Plus je konzervans s širokim spektrom delovanja, ki je sestavljen iz treh sestavin. Njegov INCI je propylene glycol, diazolidinyl urea, iodopropynyl butylcarbamate. Velja opomniti, da je diazolidinyl urea problematična sestavina, ki ob razpadanju sprošča formaldehid.
Kot ostali tekoči konzervansi je tudi ta preprost za uporabo in primeren za vse vrste kozmetični izdelkov z izjemo izdelkov, ki jih razpršimo (aerosoli).
Dodajamo ga v hladni C fazi v količini od 0,1-0,5%.
 
Seveda so tukaj našteti konzervansi le droben del celotne ponudbe, ki jo lahko zasledimo na raznih spletnih straneh. Skušala sem predstaviti najbolj prodajane in najbolj pogosto rabljene konzervanse, skupaj z njihovimi lastnostmi in kratkimi napotki za uporabo.
 
Za konec naj samo še poudarim, da so konzervansi nujno zlo v domači kozmetiki, če želite varno uporabljati vaše emulzije več kot dan ali dva. Vsi konzervansi so strupene spojine, zato jih uporabljajte previdno, vendar pa jih ne opuščajte samo zaradi strahu, da so škodljivi.

Oznake: , ,