četrtek, 23. maj 2013

pH vrednost

V raznih objavah v tem spletnem dnevniku se pogosto pojavlja tale drobna oznaka: pH. Domnevam, da se pri veliki večini znanje o pH omeji le na tisto osnovno informacijo – da je ta pH nekako povezan s kislostjo in bazičnostjo. Da bi bolje razumeli, kaj sploh je pH, kako ga izmerimo ter zakaj je pri izdelavi kozmetike tako zelo pomemben, sem skušala v tej objavi povzeti najbolj pomembna dejstva.
 
Kaj je pH vrednost?
pH je, kot že vsi veste, oznaka za kislost in bazičnost snovi. Oznako pH je v začetku 20. stoletja uvedel danski znanstvenik Sorensen. Teorij o pomenu in izbiri takšne oznake je več, katera je dejansko resnična pa ni ravno pomembno.
 
S pH vrednostjo načeloma označujemo kislost ali bazičnost določene snovi. Za ta namen se uporablja lestvico od 0 do 14, pri čemer pH vrednosti od 0 do 6 predstavljajo kisle snovi, pH 7 predstavlja nevtralno snov (se pravi niti kislo in niti bazično), pH vrednosti od 8 do 14 pa predstavljajo bazične snovi.

Določanje in matematično računanje pH vrednosti temelji na kompleksnih logaritemskih operacijah, ki jih tukaj ne bom navajala. Za nas je dovolj, da si zapomnimo, da se z oznako pH pravzaprav označuje aktivnost in koncentracijo oksonijevih ionov (H3O+) v vodi.
 
Seveda se človek hitro vpraša, od kod pa sploh pridejo ti oksonijevi ioni v vodo.... No, dejstvo je, da ima voda resda kemijsko molekulo H2O, vendar pa takšna povezava kisikovih in vodikovih atomov velja le do določene mere. Takoj, ko imamo na razpolago več vodnih molekul, se med njimi začne izmenjava vodikovih atomov. Iz ene molekule H2O se odcepi en vodikov atom, ki se prilepi k drugi molekuli H2O, že takoj zatem pa se vzpostavi prejšnje stanje. V vodi se zato neprestano pojavlja ravnotežnostna reakcija: 

 
H2O + H2O <--> H3O+ + OH-

 
V vodi torej poteka med posameznimi molekulami izmenjava vodikovih atomov. Ta izmenjava je toliko hitrejša in intenzivnejša, kolikor večja je električna prevodnost vode. Destilirana voda ima zelo nizko prevodnost, zato je ravnotežnostna reakcija pravzaprav zelo počasna. Količina H3O+ ionov je enaka količini OH- ionov, pH je 7 (nevtralen). 
 
Če naši destilirani vodi karkoli dodamo, se njena prevodnost spremeni, spremeni se tudi hitrost izmenjave ionov v ravnotežnostni reakciji. V primeru, da dodamo nekaj kapljic kisline, se bo povečalo število H3O+ ionov (pH vrednost bo kisla), če pa dodamo bazo, se poveča količina OH- ionov (pH vrednost bo bazična).
 
Kako izmerimo pH?
Da se izognemo kompleksnim logaritemskim izračunom so znanstveniki v zadnjem stoletju razvili druge praktične načine za določanje pH. Seveda vsi ti načini temeljijo na izračunih in primerjavah, vendar pa jih nam kot preprostim uporabnikom ni potrebno poznati. Za navadne smrtnike prideta v poštev dva načina meritve pH, s pHmetrom in s pH indikatorskimi lističi.
 
pHmeter je naprava, ki meri razliko v električnem potencialu na dveh straneh sonde. Za pravilno delovanje jo je potrebno umeriti z različnimi raztopinami, umerjanje pa je potrebno pogosto ponavljati. Naprava je kar precej draga, za izdelavo domače kozmetike jo izvrstno nadomeščajo pH indikatorski lističi.
 
Indikatorski lističi so koščki papirja, na katerem so v tanki plasti nanešene indikatorske kemijske spojine. Te kemijske spojine imajo posebno lastnost, da v kislem ali bazičnem okolju spremenijo barvo, s čimer lahko ugotovimo, kakšen pH ima določena tekočina.
 
Morda to zveni kot znanstvena fantastika, vendar imamo tudi v vsakdanjem življenju opravka s takimi snovmi, le da se tega ne zavedamo. Rdeče zelje npr. vsebuje takšne spojine: če iztisnemo sok rdečega zelja in mu dodamo nekaj kapljic kisline ali baze, bo iz rdeče-roza odtenka spremenil barvo v modro. S spremembo barve lahko ugotovimo, ali imamo opravka s kislo ali bazično spojino.
 
Indikatorskih lističev je več vrst, nekateri merijo pH od 0 do 14, drugi samo od 5 do 9 ali od 1 do 6 itn.; z večjo ali manjšo natančnostjo. Najbolj zanesljivi indikatorski lističi so tisti, ki imajo na enem lističu več polj (vsaj štiri). Šele obarvanost in ujemanje vseh polj da pravilno meritev. Uporaba teh lističev je preprosta. Listič pomočimo v tekočino, nato pa odčitamo pH vrednost tako, da obarvanost vseh polj primerjamo z barvno lestvico, ki je na embalaži. 
 
pH v vsakdanjem življenju
Govor o pH vrednosti in načinu merjenja le-te kot tudi o kislih in bazičnih snoveh je potrebno konec koncev prenesti tudi v vsakdanje življenje. Dan za dnem se srečujemo s kislimi in bazičnimi snovmi, le da temu ne posvečamo nobene pozornosti. Voda izpod pipe je npr. rahlo kisla (pH med 5 in 6), pomarančni sok je še bolj kisel (pH med 3 in 4); na drugi strani pa imamo npr. milo z bazičnim pH (med 9 in 10) ali varekino, ki je še bolj bazična in ima pH med 12 in 13.
 
Morda ste iz zgornjih primerov opazili, da so vse naštete snovi pravzaprav topne v vodi. To je zelo pomemben podatek, ki si ga je potrebno zapomniti: pH vrednost je podatek o kislosti ali bazičnosti raztopine, najsi bo to preprosta raztopina kot npr. sol v vodi ali kompleksna kot npr. gel iz aloje. Maščobam – se pravi rastlinskim oljem, maslom in živalskim maščobam – pH vrednosti ne moremo izmeriti. Če bi pomočili indikatorski listič v olje, se bi ta le zmočil oziroma zamastil, indikatorske snovi na njem pa ne bi reagirale. Prav tako ne moremo izmeriti pH vrednosti emulzijam tipa V/O.
 
pH vrednost in kozmetika
Najbrž se še spomnite, ko je nekaj let nazaj napis »pH 5,5« na kozmetičnih izdelkih ustvaril pravo revolucijo in reklamo. Takšno reklamo danes lahko ustvarijo le še imena eksotičnih in čudežnih rastlin ali molekul z neverjetnim antiage delovanjem. Morda se sliši čudno, vendar so znanstveniki in raziskovalci s področja dermatologije in kozmetike šele nedavno odkrili pomen pH vrednosti kozmetičnih izdelkov. Dolga desetletja so kreme temeljile na zastarelih in neprimernih formulah, ki so za emulgirajočo osnovo uporabljale milo. Kreme so tako imele bazičen pH, ki pa ni skladen z našo kožo.
 
Človeška koža neprestano izloča določeno količino vodotopnih in lipidnih snovi, ki sestavljajo naš hidrolipidni plašč. Ta hidrolipidni plašč našo kožo ščiti, jo varuje pred zunanjimi dejavniki kot sta mraz ali veter ter uravnoveša razvoj in aktivnost bakterij, ki so naravno prisotne na naši koži.
 
pH vrednost hidrolipidnega plašča je kisla, povprečna vrednost naj bi bila med 5,4 in 5,9. Seveda so med posameznimi deli telesa razlike: intimni predeli imajo pH vrednost še bolj kislo, nagiba se proti pH 4; oči oziroma solze pa imajo pH okoli 7. Kisel hidrolipiden plašč je zagotovilo za zdravo kožo – če se pH dvigne, se ravnotežje poruši. Dolga izpostavljenost previsoki pH vrednosti pripelje do razmnoževanja bakterij in posledično vnetij kože.
 
Prav zaradi zgoraj naštetih razlogov, bi morali biti kozmetični izdelki kolikor mogoče skladni s pH vrednostjo naše kože – torej kisel pH. Pri bazičnih izdelkih, ki jih speremo (npr. milo), je njegov alkalen pH manj problematičen, saj ostane milo v stiku s kožo le malo časa, navadno pa nato na kožo nanesemo kremo ali drug izdelek, ki ponovno vzpostavi kisel pH. Bolj problematični so izdelki, ki jih ne speremo in tako ostanejo oziroma se vpijejo v kožo.
 
Pri izdelavi domače kozmetike je zato nujnega pomena, da vsakokrat preverimo in po potrebi popravimo pH vrednost našega izdelka. Če je izdelek preveč bazičen, bomo dodali nekaj kapljic kisline (mlečna kislina, citronska kislina), nato pa ponovno preverili pH. Če je izdelek preveč kisel, bomo dodali nekaj kapljic 20% raztopine NaOH, nato pa ponovno preverili pH.
 
Pri tem moramo seveda upoštevati tudi zahteve po pH vrednosti, ki jih imajo sestavine, ki jih uporabimo. Če na primer uporabljamo kot konzervans natrijev benzoat in kalijev sorbat, pH vrednost našega izdelka ne bo smela biti 6,5, saj konzervans ne bi imel učinka.
 
Nenazadnje pa moramo pri popravljanju pH upoštevati tudi, kakšen izdelek hočemo narediti in kakšen bo njegov namen. pH vrednost doma izdelanega mila (s postopkom saponifikacije) je bazična (med 9 in 10). Milu ne moremo spremeniti pH, torej ga obdržimo takega, kot je. Drugače je z detergenti in šamponi na osnovi površinskih aktivnih snovi. Tem lahko pH vrednost prilagajamo: šampon naj bo bolj kisel (4,5-5,5), detergent za tuširanje pa med 5 in 6,5. Kreme za obraz in telo naj imajo pH med 5 in 6,5, toniki pa naj bodo morda za spoznanje bolj kisli.

61 komentarjev:

  1. Spoštovana ga.tončika
    Moram vas pohvaliti, da je vaša spletna stran čudovita. Za nas nevedneže več kot dobrodošla, saj si lahko pridobimo ogromno znanja glede naravne kozmetike, in vsega ostalega. Jaz jo redno prebiram ker toliko koristnih informacij v slovenskem jeziku, ne dobim nikjer. Imela bi pa tudi nekaj vprašanj, namreč doma si sama izdelujem trdo milo in pa tekoče milo. Sedaj pa bi si rada naredila tudi šampon. Praktično 2 v enem šampon + gel za tuširanje.Zanima me namreč tekoče milo že imam pH tega mila je 10 verjetno preveč .Probala sem dodati v maso citronsko kislino da zbijem pH .To mi je ratalo na 5,5pH toda masa se je spremenila v rahlo kepo.V destilirani vodi sem raztopila citronsko kislino in dodala milu. Vse skupaj nisem nič segrela, ali je to mogoče krivo da je šlo v kepo ali kaj.Hotela sem zbiti pH ne vem kaj bi morala dodati da bi bilo to potem 2 v enem pravzaprav bolj šampon.Na ta način sem se hotela izogniti dolgemu postopku izdelave tekočega mila, ki ga že imam in da bi to priredila v šampon.Samo tega ne znam in bi bila zelo vesela če mi lahko pomagate s kakšnimi nasveti. . Lepo pozdravljeni Jožica

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni,

      hvala za tako lepe pohvale :) Me veseli, da vam je blog v pomoč pri raziskovanju!

      Kar se tiče izdelave mila ali šampona s kislim pH iz tekočega (ali trdega mila)... ni mogoče. Milo (najsi bo tekoče, izdelano s kalijevim hidroksidom, ali trdno, izdelano z natrijevim hidroksidom) je po svoji kemijski obliki sol. Nastane z reakcijo močne baze (KOH) in (šibkih) maščobnih kislin (ki so v oljih). Produkt je bazična sol. Takoj, ko tej soli oz. njeni raztopini dodamo katerokoli (močno) vodotopno kislino (mlečno, citronsko ali drugo) se to ravnovesje poruši. pH se zniža, vendar pa hkrati močna kislina "prisili" šibkejšo kislino, da se "odcepi" in preprosto "izstopi" iz mila in se vrne v prejšnje stanje - olje. Na ta način dobimo v mešanici določeno količino citronske kisline, natrijevega ali kalijevega citrata, določeno količino mila (če reakcija ni popolna) in seveda maščobe, ki so izstopile iz mila. Če milu torej dodamo kislino, mila ni več. Milu se preprosto (iz kemijskih razlogov) NE DA znižati pH.

      Za izdelavo šamponov ali mil s kislim pH je potrebno obvezno poseči po detergentih oz. ti. površinsko aktivnih snoveh.

      Lp,
      toncika

      Izbriši
    2. Lepo se vam zahvaljujem za odgovor in prosim če lahko kaj več napišete o izdelavi šampona za suhe in barvane lase.L.p.

      Izbriši
    3. Pozdravljeni,

      žal "napisati kaj več o izdelavi šampona" ni tako preprosto kot se morda zdi na prvi pogled. Poglavje o površinsko aktivnih snoveh je vse prej kot mala malica. Potrebno je precej teorije, nekaj kemijskih osnov in tudi abstraktnega mišljenja. Izdelava detergentov in šamponov je morda vsaj s praktičnega vidika enostavna, saj nimamo emulzije in posebnih postopkov, vendar je formuliranje neprimerno bolj zahtevno kot pisanje receptov za kreme.

      V prihodnosti bodo gotovo objave tudi o tem, vendar bo moralo preteči še nekaj vode - in ogromno teorije!

      Lp,
      toncika

      Izbriši
  2. Pozdravljeni,

    v veselje mi je prebirati vaš blog in sem vam zelo hvaležna za vse napisano.

    Zanima me kako bi lahko znižala ph v deodorantu iz kokosovega masla, sode bikarbone in koruznega škroba (okoli 9 meri)?

    Mi lahko prosim svetujete kakšno knjigo ali drugi vir glede ph vrednosti in površinsko aktivnih snovi, da se poučim uporabe pravega ph za izdelavo krem?

    Najlepša hvala.

    Lp,
    Anja

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo Anja,

      dezodorant s sodo bikarbono deluje na tem pH, ker je to pH sode bikarbone. Če bi znižali pH npr. s citronsko kislino, bi ne imeli več sode bikarbone temveč vodo, ogljikov dioksid in sol. Obdržite tak pH, drugače ne gre.

      Ne razumem, kaj mislite s tem, da bi se radi poučili uporabe pravega pH za izdelavo krem? pH je lastnost raztopin in ga ne morete uporabiti temveč le spremeniti. Če je pH previsok, ga znižate z dodatkom kisline (mlečne ali citronske, prva v 80%, druga pa v 20% raztopini), če je prenizek, ga zvišate z dodajanjem baze (NaOH, 20% raztopina). Dodajate v po kapljicah, nato ponovno preverite. Če še ni pravilen, dodate še nekaj kapljic, preverite. Če še ni pravilen, dodate dodatne kapljice in tako naprej.

      Če znate tuje jezike priporočam branje foruma Angolo di Lola. Tam najdete tudi informacije o površinsko aktivnih snoveh, vendar vas že vnaprej opozorim, da je to poglavje izredno komplicirano. Poljudne literature drugače ne boste našli, sploh ne v slovenščini.

      Lep večer,
      toncika

      Izbriši
  3. Pozdravljeni,
    pred kratkim sem se srečala z bazično kozmetiko priznanega nemškega podjetja. Z njo zelo uspešno zdravimo atopični dermatitis pri moji 4-letni hčerki. Gre za dvofazno kremo, ki krasno in predvsem po naravni poti pomaga. Celo nam je uspelo, da se izogibamo zelo agresivnim medicinskim kortizonskim kremam. Logika bazične kozmetike je, da zdrava koža potrebuje alkalno okolje. Če je ravnovesje v telesu porušeno, se pojavi kislost, na primer draženje kože, rdečica in srbenje,... Biokemično gledano je človek bazično bitje. Če se v našem organizmu poruši bazično-kislinsko ravnovesje, če se torej pojavi 'čezmerna zakisanost', je lahko naše zdravje načeto.... Mi prosim lahko poveste svoje mnenje o tem in predvsem tako zvani BAZIČNI KOZMETIKI. Sama sem že rahlo zbegana. Hvala. Lep pozdrav iz Štajerskega konca, Vesna.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      o bazični kozmetiki sem že odgovarjala v enem od zastavljenih vprašanj. Človek je res bazično bitje - znotraj (pa še to ne tako zelo bazično...) - vendar pa je njegova koža oz. izločki njegove kože kisli. Samo novorojenček ima nekoliko višji pH, ki pa začne skladno z razvojem padati. Odrasel človek ima kisel hidrolipiden plašč, predvsem zato, da se lahko učinkovito brani pred bakterijami in drugimi vsiljivci.To dokazujejo številne študije in raziskave, pravzaprav že samo odstopanje v pH-ju v bolj bazično območje navadno nakazuje bolezenska stanja kože.

      Potrebno je ločiti med raznimi pH-ji, bazičen pH ima človek le v določenih predelih telesa, vendar to še ne pomeni, da ga moramo obravnavati kot povsem bazičnega. Kot ste povsem pravilno zapisali: če se v našem organizmu poruši bazično-kislinsko ravnovesje, se pojavijo težave. Da, vendar V našem telesu - ZNOTRAJ. Zunaj je pH kisel - in tak naj bi tudi ostal. Za primer: pH zdrave nožnice je okoli 4-4,5 - kaj se zgodi, če se poviša? Ravnovesje se poruši, pride do srbečice, bakterij, da ne govorimo o kandidi in ostalih tegobah.

      "Logika" neke kozmetične linije lahko pravi to ali ono, potrebno je imeti strokovno osnovo. Strokovna osnova pa ni "meni je to pomagalo" in "onemu je to pomagalo", temveč medicinske in dermatološke študije. Študije kažejo, da je pH zdrave kože kisel. Zelo poučen in precej razumljiv članek, ki vam ga lahko svetujem, je "Skin pH, From Basic science to basic skin care", avtorja Saba M. Ali in Gil Yosipovitch. Če pobrskate, ga najdete na internetu.

      Toliko o kozmetiki. Atopični dermatitis spada na zdravstveno področje in je stvar zdravljenja po posvetu z dermatologom. Kar se tiče bolezenskih stanj kože in njihovega zdravljenja kot tudi izdelkov, ki so primerni ali neprimerni zanje, nimam kompetenc in znanja, zato o tem ne morem izraziti mnenja.

      Lep dan,
      toncika

      Izbriši
  4. Pozdravljeni!

    Izdelala sem že kar nekaj doma narejenih mil (z NaOH) in preverila njihov pH z lističi. Vrednost se giblje med pH 7,3 - 7,9. Je to ok? Če dam več NaOH, bo izdelek še bolj bazičen?
    Lahko dobi doma narejeno milo "nevaren" pH- prekisel ali prebazičen? Enkrat sem zasledila gospo, ki je omenjala, da če preseže pH 11, milo uporablja le še za pranje oblek, ne več za telo.
    Mi lahko poveste kaj več o tem?

    Hvala vnaprej, blog je vreden vseh pohval!
    Enja

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      pH pravilno izdelanega mila se giblje okoli 9-10. Težko, da ima nižji pH, če ima višjega (11 ali več) pa je prišlo do napake v preračunavanju količin in je bolje, da se ga ne uporablja. Ste prepričani, da je izmerjeni pH pravilen? Če uporabljate pH lističe od AromaZone ali podobne nekvalitetne lističe, je rezultat najbrž napačen. V nasprotnem primeru pa bo nekje neka napaka v formuli.

      Pravilno izdelana mila (postopek in tudi preračunavanje količin je opisan na blogu) imajo pH vedno okoli 9. Preveč bazičen pH (11 ali več) pomenijo presežek NaOH v receptu, zato so močno agresivna in niso primerna za uporabo za telo.

      Lep večer,
      toncika

      Izbriši
    2. Preračunavanje vseh potrebnih količin oz. kalkulator za izdelavo mila imam kar zanesljiv, mislim, da tu ne prihaja do napak. Imam te lističe, mogoče res niso pravi: http://www.google.si/imgres?client=firefox-a&hs=H0h&sa=X&rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&channel=sb&biw=1525&bih=668&tbm=isch&tbnid=3NZEz-bzeycEzM%3A&imgrefurl=http%3A%2F%2Fwww.avita.si%2Fbazicni-izdelki%2Findikator-za-merjenje-ph&docid=t-nwDKhRKc7HeM&imgurl=http%3A%2F%2Fwww.avita.si%2Fmodules%2Fstore%2Fuploads%2Findikator_ph_web.jpg&w=800&h=319&ei=AaoRU8_SG6TY7AaQtIHwDg&zoom=1&ved=0CFQQhBwwAA&iact=rc&dur=768&page=1&start=0&ndsp=19
      Kaj bi bilo potencialno lahko še narobe, da imam nižji pH mila od 9?

      Izbriši
    3. Pozdravljeni,

      če so vaši pH lističi le do 7,9 bodo težko pokazali večjo vrednost od 7,9, kaj menite? To je kot bi merili temperaturo zraka s termometrom za vročino - vedno bi kazalo 35 stopinj, tudi če jih je zunaj 15. Kupite pH lističe z razponom od 1 do 14 in izmerite s tistimi :) Milo navlažite ali ustvarite malo pene (z vodo), nato pH listič zmočite s to peno ali ga povlecite po navlaženem milu in primerjejte barve.

      Dobri pH lističi morajo imeti vsaj 4 barvna polja .- kot na sliki v tej objavi. Najbolj zanesljivi so Macherey Nagel in Merck.

      Lep dan,
      toncika

      Izbriši
    4. Res so lističi le do 7,9, ampak mi večina mil doseže vrednost pH 7,3 in 7,6, od 20 vrst mil, ki sem jih zmerila, mi le za dva mila pokaže pH 7,9.
      Hvala za odgovor, si bom za v bodoče nabavila 4-barvna polja. :)
      Ali pa je teoretično sploh možno, da imajo moja mila tako nizek pH (je karkoli nevarnega oz. škodljivega v tem?) oz. kje bi lahko bila napaka?

      Izbriši
    5. Živjo,

      glede na to, da imajo lističi le dve barvni polji, je povsem mogoče, da so barvne nianse tako blizu, da ni mogoče določiti, kateri pH je točno. Še pri lističih s štirimi barvnimi polji je včasih težko določiti, kaj šele pri samo dveh poljih!

      Po vsej verjetnosti je listič kazal vedno pH nad 7,9 (oziroma bi želel, pa ni mogel) vendar se zaradi kvalitete materiala ni obarval dovolj jasno. Preden poskusite še kakšno meritev, kupite lističe od 0 do 14, po možnosti Merckove. Dobite jih v lekarni ali v Sanolaborju.

      Kakorkoli pa: ne, ni mogoče, pH mila ne more biti nižji od 9-10. Če se pH mila zniža (npr. z dodajanjem citronske ali mlečne kisline) se reakcija ponovno obrne: maščobne kisline se ločijo, kislina pa reagira z bazo in da nove soli: natrijev laktat ali natrijev citrat. Milo pa ni več milo temveč mešanica različnih sestavin, ki ne umiva, temveč maže.

      Lep večer,
      toncika

      Izbriši
    6. Hvala za vse odgovore. Super ste!
      Enja

      Izbriši
    7. Zdravo,

      zanima me Tončka, kje kupuješ citronsko kislino? dobavljiva je namreč marsikje a ne..

      Lp, Lara

      Izbriši
    8. Živjo Lara, kar v navadni trgovini. Ni potrebno iti daleč :)

      Izbriši
    9. hvala. Še nekaj bi te vprašala, namreč v tem res nisem vešča, niti s kemijskim znanjem si še nisem začela pomagat glede uporabe konzervansov v povezavi s pH. Na primer da narediš kremo, ki ji dodaš konzervans in šele nato ugotoviš da pH ne ustreza območju v katerem deluje konzervans. Se je v nekaj dnevih konzervans že razgradil oziroma izgubil svojo funkcijo in lahko kremo "še rešimo" na tak način da konzervans znova dodamo po "popravljenem" ph? Ali v tem primeru izdelek zavržemo? In dejansko, ti meriš pH tako da ga pomočiš v kremo? v primeru raztopin elektrolitov je to seveda nekoliko bolj logično..

      Izbriši
    10. Emulzija tipa o/v ima kot zunanjo fazo vodo, v kateri so raztopljene različne vodotopne snovi, ki lahko spremenijo pH. Ker je zunanja faza voda, lahko tem emulzijam merimo pH (v nasprotju z emulzijami v/o). Trakec enostavno pomočiš v emulzijo, obrišeš oz. odstraniš odvečno kremo in primerjaš z barvno lestvico na embalaži.

      Kremi je potrebno izmeriti pH PRED dodajanjem konzervansa ter tudi takoj PO dodatku konzervansa. V primeru, da pH pred doodatkom konzervansa ni primeren, ga je potrebno popraviti (citronska kislina ali NaOH).

      Če se pH v roku nekaj dni/enega tedna/meseca oz. kadarkoli kasneje spremeni, je to znak NAPAKE: ali se je začel proces rasti bakterij ali pa so nekatere sestavine bile v kremi slabo stabilizirane (npr. ureja). V obeh primerih je emulzijo potrebno zavreči.

      Izbriši
    11. Že, ampak pomočiti v viskozno, dokaj gosto emulzijo pH listič je precej drugače kot v raztopino, predvsem tole "brisanje" z lističa me skrbi, koliko je to natančno. Ok, saj ni problem, lahko tudi na faksu koristim pH meter. Torek, kar me še vedno zanima je to, kaj storiti recimo v primeru, da izmeriš pH emulzije PO dodatku konzervansa in ugotoviš da pH po dodatku konzervansa ni ustrezen? L.

      Izbriši
    12. Rezultati so dovolj natančni. Če so pH lističi natančni na eno vrednost, bo takšen tudi odčitek. Če so natančni na 0,5 vrednosti, bo tak tudi odčitek. Če so kvalitetni listki, seveda.

      pH moaš VEDNO izmeriti PRED in ga popraviti PRED dodatkom konzervansa. Nato ga moraš preveriti še TAKOJ PO dodatku. Če se spremeni, ga moraš ponovno popraviti. Redki so konzervansi, ki spremenijo pH emulziji po tem, ko jih dodamo, vendar so. Zato je potrebno pH preveriti tudi PO.

      Izbriši
    13. Razumem kaj misliš.. ampak kaj storiti, če pH nisi izmeril pred dodatkom konzervansa. Npr. Cosgard je učinkovit v nekem območju, 7 je zgornja meja. Kaj narediti v primeru da lepo vse skupaj zmešaš, izdelaš emulzijo z dodatkom C faze (torej dodaš konzervans), in šele nato-torej PRVIČ po 3eh dnevih izdelave emulzije izmeriš pH, nakar ugotoviš da tale pH ni ustrezen. Lahko popraviš pH in bo konzervans še vedno učinkovit, ali moraš takšno emulzijo zavreči, saj se je recimo konzervans "uničil" takoj zaradi neustreznega pH in popravek več ni možen? Z drugimi besedami- zanima me kaj se zgodi s Cosgardom v 3eh dneh ob neustreznem pH...

      Izbriši
  5. :) :) to je pa drugo vprašanje. Po pravici povedano: nimam pojma. Koliko je bil pH?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. no, po pravici povedano se s tem vse do sedaj sploh nisem ukvarjala ker sem raziskovala obnašanje komponent v mojih recepturah itd, opazovala sem rok trajanja in pokvarljivost brez dodatka konzervansa, sedaj pa je prišlo do tega, da sem izdelala poskusno emulzijo, dodala konzervans, spet z namenom testiranja roka trajanja in glej ga vraga- pozabila pred dodatkom izmeriti pH. Pripravila sem pa precej zajetno količino te emulzije, khm.. No, precej zajetno, glih toliko, da bi mi jo bilo škoda zavreči, bi rada preizkušala na koži, itd.. Nisem še izmerila pH, jutri ga bom na faksu, tako da me je začelo skrbeti, kaj pa v primeru, če bo nad 7. Heh, bedarija. No, potem pa tako da vprašam- v povprečju, kakšen imaš kaj pH emulzij tipičnih o/v, A faza-voda, xantan, glycerin, B faza- rastlinska olja, masla, montanov 68 ali plantecOP2 na primer, C faza-et.olja, cosgard, vit.E. Skratka, čisto klasična emulzija. Koliko ponavadi nameriš pH? Je v več primerih nad 7?

      Izbriši
    2. Zdaj veš, kako pomembna je natančnost in doslednost :)

      Takoj ko lahko, izmeri pH. Pa seveda kupi si lističe. In nauči se, da vsakokrat ob izdelani emulziji preveriš pH. Pri takšnih preprostih sestavinah bi moral pH biti nižji od 7, vendar se na "bi moral biti" ne zanašaj. Nikoli.

      Naj ti bo tokratna skrb v poduk :)

      Izbriši
    3. res je, treba biti dosleden. Bolj me muči tale glicerin, zna mogoče zvišati pH, no bomo videli. Vsekakor bodo zdaj v repertoaru tudi pH lističi in vsekakor gre, še jutri na oddelek za organsko povprašati kako vpliva pH na benzyl alcohol, to me zdaj še bolj muči :))) prej sploh pomislila nisem na to vprašanje :) pa bomo spet izvedeli kaj več :) hvala..

      Izbriši
    4. pH nad 7 izniči učinkovanje Cosgarda. Vprašanje pa je, ali se dejansko degradira ali ne. Pomni, da je Cosgard sestavljen tudi iz dehidroacetične kisline... tudi ta ima svojo funkcijo. Ne vem pa, če ti bodo znali profesorji kaj pomagati.

      Pa ne se preveč sekirat - tole je bila le poskusna emulzija. Saj je nisi dala na tržišče, z njo ni prišel nihče v stik, z njo nisi ničesar tvegala. Pač, si bila raztresena. Naj ti bo v poduk, sivih las pa si res ni treba nakopati :)

      Izbriši
    5. hja, to ravno me zanima- če nastopi degradacija ali se samo učinek izniči. Kajti če nastopi degradacija, bi se morda dalo rešiti tako, da ga po popravljenem pH znova dodam (konzervans). Pa še to je vprašanje- v kakšne komponente se degradira-morda so zelo neprijetne.. V kolikor se ne degradira, če bi ga ponovno dodala, bi potem takem poduplirala učinek. Vem da nastopa tudi dehidroacetična kislina, ampak aromatske spojine so bolj kompleksne za razumeti, seveda pa je treba upoštevati oboje.. Hm, seveda se to da ugotoviti, potrebno je poznati resonančno strukturo najbrž pa še kaj, to bo mislim da prof.Krajncu mačji kašelj :))

      Se pa jaz kar hitro presekiram ja, ne da bi sedaj ta izdelek bil na tržišču kar itak ni, ampak bolj to, koliko denarja gre v nič, koncu koncev, testiranje na sebi ni neumno, če le nimaš pokvarjenega izdelka, heh :)

      Izbriši
    6. hm, kaj pa primer ko pomočiš pH listič in se nobena barva ne spremeni -ostane enak kot pred uporabo:)

      Izbriši
    7. Kam ste ga pa pomočili?

      Izbriši
    8. jaz sem Lara, v emulzijo tole "predragoceno" :) so mi dali na faksu pH lističe.. Pa nisem še šla težiti profesorju :)

      Izbriši
    9. malo hecno, sem poskusila sedaj še z drugo emulzijo, prav tako ne pride do spremembe barve, torejpri obeh naj bi bil pH 7, kar pa je skoraj malo neverjetno, glede na to da vsebuje ena emulzija ginko ekstrakt, bi morda pričakovala le nekoliko nižji pH ali vsaj drugačen..

      Izbriši
    10. Aha :) Kakšni lističi so? Takšni kot tile na fotografiji ali drugačni? Razpon?

      Če imajo omejen razpon, je najbrž težava v tem, da se ne obarvajo, ker pH kreme ni v razponu lističev.
      Če so klasični pH lističi kot tile zgoraj bo problem najbrž le en: emulzija je nestabilna, njena zunanja faza ni voda temveč olje oz. olje ni dobro emulgirano in prosto plava po kremi...
      ph listič se mora obarvati oz. vsaj potemneti, ne more pa ostati čisto enak kot suh.

      Izbriši
    11. hja in v obeh primerih je ostal čisto enak. Mnenje profesorja? Emulzije nobene se ne meri pH z pH lističi ampak elektrodo, če že, o/v. ojoj ojoj. Tile so bili klasični 0-14 mislim da merc, ampak ne enaki(barvni odtenki) kot zgoraj na slikici. Emulzija se mi zdi dokaj stabilna, ni vidnih znakov ločevanja faze ali kakšnih drugih indikatorjev na nestabilnost, precej močno premešano s pravo mešalno napravo, uporabljen emulgator plantecop2 in montanov 68 v dveh različnih emulzijah, pri obeh cca 76% h2o. Nimam pojma kje naj še iščem vzroke

      Izbriši
    12. in še to- cosgard se nad pH 7 ne razgradi, ima pa kisel značaj (resonanca benzyl alcohola), ni pa znal povedat zakaj nad 7 ne deluje več, najbrž se protonira

      Izbriši
    13. Profesionalno se pH meri z elektrodo in pHmetri, ja. Za domačo rabo pa je to krepko predrago (pa še umeritve so potrebne!). So bili pH lističi morda od Macherey Nagel? So skorajda enaki, le barvna lestvia je bolj na rdeče-roza.

      Emulzija s temi emulgatorji mora biti o/v. Ni druge. In pH lističi se morajo obarvati. Lahko pa so se obarvali in je pH emulzije res 7. In se tu skriva odgovor - mogoče se ti zdi, da se niso spremenili, a pokazali so vseeno. Če imaš možnost, izmeri še s pHmetrom ali elektrodo. Poskusi pa tudi rahlo navlažiti pH listič (rahlo!) in nato pomočiti v emulzijo.

      Za Cosgard: ne vem, zakaj nad pH 7 ne deluje več. Morda ne deluje tako dobro ali pa je težava tudi v dehidroacetični kislini. Priporočila proizvajalca so takšna, torej jim moramo slediti - po vsej verjetnosti so njihovi stabilnostni testi pokazali, da nad 7 ne daje več zadovoljive učinkovitosti.

      Izbriši
    14. zanimivo, ko prideš do strokovnjakov, te včasih kar na rit vrže ko izpodbijejo nekatere metode, ki bi se jih navadni zemljan poslužil. Izvajalec za analizno kemijo- to drugi zdaj, pa je celo mnenja, da pH lističi itak ne pridejo sploh v poštev, baje edino posebne elektrode za takšne emulzije, to so baje specifične zelo drage elektrode, še na faksu jih baje nimajo, no ja.. Vse kar je prav.. Dal mi je primer ko so enkrat na terenu izvajali pH raztopine zemlje, še v tem primeru jim je rezultat odstopal celo za 1-2. medtem ko so dodali HCl in bi seveda pričakovali kislo raztopino je njim pH listič kazal bazično. Me pa zanima kako tebi to funkcionira, najraje bi se kar preslikala tja da bi še jaz poskusila s temi kar jih ti imaš, ker si ne predstavljam še problematike merjenja pH in nabave tak drage aparature :/

      Izbriši
    15. Bom poskusila še, da namočim malo...

      Izbriši
    16. Za industrijsko rabo potrebuješ napravo, ne pH lističe. To v vsakem primeru. Če se boš odločila za prodajo, bo to eden izmed obveznih nakupov. Morda ne ravno elektroda, temveč pHmeter. Velja morda malček vse skupaj vzeti z rezervo - kemiki so kemiki in kot taki zelo natančni... ter velikokrat raje strašijo bolj, kot je to potrebno.

      O tem, da so pH lističi nezanesljivi, imam svoje dvome - vsaj kar se emulzij tiče. Z njimi delam že vrsto let (in enako tudi tisoči, ki si izdelujejo kozmetične izdelke doma) in še nikoli ni bilo težav - v kolikor so pH lističi kvalitetni.


      Mimogrede: kako pa merijo pH na faksu, če nimajo elektrode?

      Izbriši
    17. Mislim da so kar tile ja Macherey Nagel. Najbrž je pH kar 7, če je temu za verjeti

      Izbriši
    18. Macherey Nagel so eni izmed boljših. Podjetje je namreč specializirano prav za materiale za različne meritve :)

      Izbriši
    19. pH merijo s pH metri, ampak za emulzije baje potrebuješ specifične elektrode, za katere moraš pri proizvajalcu preveriti če jih sploh imajo. Na faksu imamo naprave ampak ne za merjenje emulzij, to so specifične elektrode baje in še dražje.. kot sem rekla- v 6ih letih moje zgodovine na faksu nikoli nismo merili pH viskoznih, gostih snovi, niti s pH metri, le raztopine..

      Izbriši
    20. kak super info, vsaj kvalitetne so mi dali :D morda pa niso tako zanič :))

      Izbriši
    21. tudi ko bi dala na tržišče kaj, bi bilo malo kruto še za ne veliko proizvodnjo kupiti tako strašno drage napravice...Ok, nekaj že, ampak če je to tako drago kot on pravi pa.. hm, verjetno po nekaj letih biznisa ja :) grem direkt preverit te proizvajalce, radovednost :)

      Izbriši
  6. Glej, kemija se ukvarja s... kemijo. In na faksu nimajo razloga, da bi preverjali pH emulzij (razen na smeri Kozmetologija). Za meritev pH potrebuješ raztopino - karkoli, kar ni raztopljenega v vodi, ne moraš izmeriti pH. Sol moraš najprej raztopiti, tudi milo moraš najpre raztopiti. Zato se meri samo raztopine. Razloga, da bi raztopine zgoščevali (npr. s ksantanom) pa načeloma ni.

    pH lističi delujejo in za domače potrebe zadostujejo. Za profesionalno rabo pa - ponavljam - boš morala poiskati primerne naprave.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hja, res je. Sicer je naš faks precej obširen, tudi emulzije se izdeluje pri določenih vajah, tudi jaz bom pri praktičnem delu diplomske naloge nenazadnje izvjala poliHipe emulzije, ampak pri vsem tem še vedno, nimajo naprave za merjenje njihovega pH (ni potrebno?)... Poleg tega kolikor sem sedaj zasledila, cene teh profsionalnih pH elektrod tudi niso tako strašno zasoljene kot sem pričakovala, vsekakor pa tudi za domačo uporabo, bi bilo smiselno uporabljati profesionalne ali vsaj natančne naprave, sploh če je domača proizvodnja na nek način vaja za naprej ali pa tudi za samega uporabnika, kdor pa bi želel sebi izdelati kremo ob misli na morebitno nenatančnost pH lističev in posledično pod vprašajem postavljenim delovanje konzervansa, itd.. Hočem rečt, tudi za domačo rabo-zase, je smiselno imeti popolnoma ustrezne pripomočke..

      Izbriši
    2. Seveda bi bilo veliko bolj primerno. Vendar pa je marsikomu veliko odšteti 20 eur za namenski palični mešalnik, ki ga bo uporabljal le za kreme. Kaj šele kakšna dodatna oprema... da ne govorimo o tehtnicah, termometrih in podobno.

      Izbriši
    3. Škoda je vse tako cenovno težko dostopno..

      Izbriši
  7. Živjo,
    sem v dilemi ... naj dodam v 20 % raztopino NaOH (za zviševanje pH-ja izdelkom) tudi konzervans?

    Lp, Hruška

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Neeeee. V 20% raztopini NaOH zares zagotovo ne more nič rasti :)

      Izbriši
    2. Hvala. Pa v raztopino citronske kisline?
      Zakaj ne more nič rasti? Zaradi neugodnega pH-ja ali je kaj drugega?

      Izbriši
    3. Tudi v 20% razt. citronske kisline ni potrebno. V obeh primerih zaradi skrajnega pH

      Izbriši
    4. Hvala hvala :)

      Izbriši
  8. lep pozrav ,eno kratko vprašanje. ali ta lokmus listič za merjenja ph-ja res obarva modro ki bi naj dokazal neorginalni parfum ,če ga špricnemo?? lepo prosim za odgovor. valerija

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Prvič slišim za kaj takega. V vsakem primeru pa ne, moder ali roza, nima nič veze s tem, ali je parfum originalen ali ne.

      Izbriši
  9. Pozdravljena,
    Kaj menite o tako imenovani "no-poo" metodi, torej- umivanju las brez šampona (kao kemija uničuje lase). Po internetu na veliko hvalijo umivanje las s sodo bikarbono in kot balzam- jabolčni kis. Seveda sem to metodo sprobala tudi sama. Lasje so bili po treh pranjih mehki in čudoviti, vendar pri četrtem pranju ni bilo več tako. Lasje so bili čudni na otip. Je možno, da je za to kriv pH sode in kisa? Nekateri to uporabljajo več let in jim je ok. Je ta tehnika sploh sprejemljiva glede na človeški pH?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      soda bikarbona NIMA čistilnih lastnosti, ker ne spada med površinsko aktivne snovi. Njen bazičen pH ni ravno najboljša izbira za naše lase, držite se starih dobrih šamponov.

      Ljudje lahko uporabljajo marsikaj, pa ni nujno, da to tudi nam paše. Če cel svet lahko je jagode, pa sem jaz nanje alergična, jih pač ne bom jedla. Če celi svet uporablja sodo bikarbono, to še ne pomeni, da bodo tudi vaši lasje zanjo hvaležni :)

      Lp

      Izbriši
  10. Pozdravljeni,
    ali lahko kremi, ki ima prenizek ph dodam raztopino sode bikarbone, koliko % in koliko ml?
    Hvala za odgovor.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena,

      kljub temu, da je raztopina sode bikarbone bazična, pa uporabo le-te za dvigovanje pH odsvetujem. Soda bikarbona je po svoji naravi sol, zaradi česar bi se ob njeni uporabi v emulziji ali drugem kozmetičnem izdelku povečala količina soli oz. elektrolitov. Elektroliti bistveno vplivajo na stabilnost kozmetičnega izdelka, najsi bo to emulzija ali kateri koli drug izdelek.

      Priskrbite si natrijev hidroksid ter izdelajte 20% raztopino NaOH.

      Lp
      Tončka

      Izbriši
  11. Pozdravljena,

    mene pa zanima, kakšen in kje bi lahko nabavila ph meter, ročni seveda.

    LP, Branka

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo Branka,

      najprej eno VELIKO opravičilo za tale pozen odgovor. Blogger mi sploh ni pošiljal obvestil o komentarjih! Res se opravičujem!

      pH meter bi našla v MicroPolo, vendar so precej dragi, dobiš jih pa tudi v trgovinah za akvaristiko. Niso pa to ravno poceni zadeve...

      Lp
      Tončka

      Izbriši

LinkWithin

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...