ponedeljek, 15. julij 2013

Aloja (Aloe vera): gel in izvlečki

Gel iz aloje, zgoščen s Carbopolom
Ko pomislimo na alojo, nam pred oči pridejo številni izdelki iz te rastline, ki so v zadnjem desetletju preplavili trg. Gel, sok, prehranska dopolnila, izvlečki itd. Dandanes skorajda ni tovarne pijač, ki med svojimi izdelki ne ponuja tudi napitka iz aloje, ni lekarne, ki ne bi v poletnem času ponosno izpostavljala raznih alojinih gelov in hkrati ni drogerije, ki ne bi imela vsaj ene linije izdelkov s to rastlino. Kaj moramo o aloji vedeti?
 
O aloji
Najprej je seveda potrebno vedeti, da aloja ni ena sama, temveč jih je več. Družina aloj šteje kar nekaj članov, ki se med seboj razlikujejo. Za prehrambene in kozmetične namene se navadno uporabljata Aloe vera (ali Aloe barbadensis) ter Aloe ferox. Po obliki so to bolj ali manj veliki grmi (lahko so večji od človeka!), odebeljeni listi so trnasti in rastejo v obliki rozete. Načeloma so to rastline toplih in sušnih podnebij, vendar jih lahko gojimo tudi pri nas.
 
Aloja spada med sukulente, za katere je značilno, da imajo v močno odebeljenih listih kot nekakšen rezervoar za vodo. V tem rezervoarju rastlina skladišči vodo v deževnem obdobju ter jo nato izrablja v suši. Seveda ta rezervoar (ti. vodni parenhim) ne predstavlja »tekoče« vode, voda je vezana na polisaharidne molekule, ki se ob prisotnosti vode napihnejo. To je pravzaprav tisti »gel«, s katerim se tako pogosto srečamo.
 
Gel nikakor ni edini alojin derivat, poleg gela namreč na tržišču obstaja tudi sok iz aloje in razni alojini izvlečki, pri čemer se takšne sestavine bistveno razlikujejo med seboj. Želatinasta struktura, ki predstavlja največji del odebeljenih listov, je obdana s tankim rumenim slojem ti. mlečka, okrog katerega je debelejša, zelena zunanja plast.
 
Iz osrednjega želatinastega dela se lahko pridobivata sok in gel, iz tankega rumenega sloja pa se pridobiva rumeno smolo. Prečiščen sok iz aloje se navadno uporablja v prehrambene, gel pa v kozmetične namene. Nekoliko posebno poglavje predstavljajo rumenkasta alojina smola ter neprečiščeni alojini izvlečki oz. sok.
 
V tanki plasti mlečka kot tudi v neprečiščenem soku se namreč nahaja aloin ali barbaloin ter mnogo drugih antrakinonov. Antrakinoni so alkaloidne spojine, ki imajo močan odvajalni učinek. Holly Phaneuf v svoji knjigi Herbs demistyfied primerja odvajalni učinek alojinih antrakinonov z orkanom, ki se znese nad mestom zato, da bi polepšal pokrajino. Uporaba mlečka ali izvlečkov aloje kot odvajalo naj bi zato bila izvedena pod zdravniškim nadzorom.
 
Gel iz aloje, zgoščen s ksantan gumijem
Izvlečki aloje
Za kozmetične namene se najbolj pogosto uporablja gel iz aloje, redkeje tudi izvleček iz celih listov oz. soka. Izvlečki iz mlečka kakor tudi iz neprečiščenega soka vsebujejo določeno količino antrakinonov, hromonov (ne hormonov), sluzi, soli itd, po naravi pa so to navadno suhi ali glikolni izvlečki.
 
Neprečiščen alojin sok oz. njegovi izvlečki kakor tudi rumena smola, ki vsebujejo antrakinone, delujejo na kožo pomirjevalno in vlažilno, njihova posebnost pa je to, da lahko deloma vpijejo UVB žarke ter zato delujejo kot zaščitni filter. Kljub temu zakon ne dovoljuje, da bi se izvlečki aloje uporabljali kot zaščitni filter, saj je zaščita pred soncem premajhna, tveganje pa posledično preveliko. Nekateri študiji in eksperimenti so pokazali, da je rumena smola in njene sestavine lahko toksična za kožo, prav tako se lahko po nanosu mlečka pogosteje pokažejo alergične reakcije, zaradi česar bi za domačo rabo odsvetovala takšne vrste izvlečkov. Po mnenju Sveta Evrope zaenkrat še ni dovolj dokazov o možni škodljivosti raznih alojinih izvlečkov v kozmetičnih izdelkih.
 
Gel iz aloje
V kozmetiki se vsekakor največ uporablja gel iz aloje, ki pa z rumeno smolo nima veliko skupnega. V gelu so lahko prisotne izredno majhne količine antrakinonov, ki ne vplivajo bistveno na uporabo alojinega gela.
 
Gel je, kot že rečeno, pravzaprav vodni rezervoar rastline. Kot tak je sestavljen v velikem deležu iz vode (čez 99%), samo približno 0,5% alojinega gela predstavljajo »aktivne« sestavine kot npr. polisaharidi, fitosteroli in aminokisline. Prav polisaharidne molekule so tiste, ki vežejo nase velike količine vode in na kožo delujejo vlažilno, fitosteroli pa vplivajo na obnovitev kapilar in žilic ter tako pripomorejo k obnavljanju in celjenju kože.
 
Seveda je najbolj učinkovit sveže iztisnjen gel, vendar pa je kot tak neprimeren za uporabo v kozmetičnih izdelkih, saj je bakteriološko nestabilen. Poseči je potrebno po izvlečkih ali pasteriziranem in konzerviranem gelu iz aloje, ki poleg samega gela navadno vsebuje še zgoščevalec vodne faze ter seveda konzervans. Za vsakdanjo uporabo kot tudi za kozmetične namene je na trgu prisotnih veliko različnih izdelkov, ki se prodajajo pod imenom »gel iz aloje vera«, zato je branje nalepk dobrodošla praksa. 
 
Koncentriran suhi gel aloje 1:200
Geli, dostopni na tržišču
Najbolj pogosti so geli z dodanim zgoščevalcem iz družine poliakrilatov ali Carbopolov, pri čemer bomo na spisku sestavin našli še triethanolamine ali natrijev hidroksid (Sodium hydroxide), sekvestrant (npr. Tetrasodium EDTA) in seveda konzervanse. Takšen gel iz aloje je navadno močno prozoren, kompakten in gost, v kožo se izredno hitro vpije, pravzaprav v kožo kar »ponikne«, kar je značilnost Carbopol gelov. Takšni geli so daleč od »naravnega«, saj vsebujejo celo kopico sestavin, ki niso dovoljene v naravni kozmetiki.
 
Emulzije, ki vsebujejo velike količine gela iz aloje s Carbopolom so navadno bolj kompaktne, saj je izhodiščni gel bolj kompakten. Seveda pa predstavljajo tudi vse negativne lastnosti, ki jih imajo akrilatni zgoščevalci: v prisotnosti soli, kislin, pantenola in še veliko drugih sestavin gel izgubi gostoto in postane tekoč.
 
Redkeje na trgu dobimo gel, ki je zgoščen s ksantan gumijem, poleg slednjega pa navadno vsebuje le še konzervanse. Takšen gel je navadno manj kompakten, belo-rumene barve in v kožo ne ponikne, temveč se obilno razmaže in daje boljši občutek navlaženosti (če se spomnite iz objave o ksantan gumiju, je ena izmed njegovih značilnosti tudi ta, da prispeva k vlaženju kože).
 
Emulzije z visokim odstotkom gela iz aloje na osnovi ksantan gumija so manj kompaktne od tistih, ki vsebujejo gel na osnovi Carbopola. Gel iz aloje na osnovi ksantan gumija s seboj prinaša vse lastnosti uporabljenega zgoščevalca: v prevelikih količinah (še posebej, če emulzija še dodatno vsebuje ksantan gumi) se gel oz. emulzija lahko smrkavo vleče, vendar pa je neobčutljiva na spremembe pH vrednosti ter na elektrolite.
 
Nazadnje imamo na razpolago tudi različne izvlečke alojinega gela, ki so lahko različno koncentrirani – od zgoščenega gela iz aloje 1:10 do suhega izvlečka 1:200. V primeru izvlečka v prahu je za uporabo v kozmetiki najprej potrebno prah razpustiti v vodi, šele ko se ta dobro namoči, ga lahko nadalje uporabimo. Seveda lahko iz suhega izvlečka napravimo alojin gel tako, da 0,5 g izvlečka 1:200 namočimo v 98,5 gramih vode. Dodamo konzervans (npr. Cosgard 0,6 g) ter zgoščevalec (npr. ksantan gumi 0,4 g).
 
Uporaba alojinega gela v kozmetiki 
V kozmetiki se gel iz aloje uporablja kot vlažilna sestavina, ki na koži daje občutek hlajenja. Pomirja razdraženo kožo ter pripomore pri celjenju manjših ran. Zmanjša tudi srbenje in otekline po pikih insektov ter učinkovito pomirja in hladi kožo po izpostavljenosti soncu. Prav zaradi vseh teh lastnosti najdemo gel iz aloje v izdelkih za nego kože po sončenju, v kremah za telo in obraz ter tudi v detergentih in šamponih. 
 
Gel iz aloje je vsestransko uporaben, uporabljamo ga lahko na koži čistega kot osvežilen in vlažilen gel ali pa ga dodamo kot del vodne faze v razne kozmetične izdelke. V teoriji ga lahko uporabljamo brez omejitev, v praksi pa nam edino omejitev postavlja končna stabilnost emulzije, detergenta ali šampona.
 
Pri uporabi gela iz aloje v naših kozmetičnih izdelkih moramo upoštevati to, da ima alojin gel kisel pH, zaradi česar lahko poškoduje in zvodeni emulzije in gele, osnovane na poliakrilatnih zgoščevalcih. Gel iz aloje na osnovi Carbopola, ki ga že dobimo na tržišču, je pripravljen po posebnem postopku in s točno določenimi sestavinami ter je zato kompakten. Priprava gela iz aloje s Carbopola doma zahteva popolnoma enake sestavine, zato vam takšen gel po vsej verjetnosti ne bo uspel.
 
Poleg tega je vredno opozoriti še na dejstvo, da aloja vsebuje določeno količino polisaharidov in sluzi. Če gel kombiniramo z drugimi vlažilnimi sestavinami ali polisaharidnih zgoščevalci vodne faze oz. če je gela enostavno preveč, lahko le-ta na koži deluje nekoliko lepljivo, ob sušenju pa napravi tanek film oz. kožico, ki se nato preprosto odlušči. Prav zaradi tega razloga ni vredno pretiravati ter za vsako ceno izdelati super koncentriran kozmetični izdelek, temveč trezno uporabiti vsako sestavino, ki jo imamo na razpolago.
 
Tako kot vsi ostali rastlinski izvlečki oz. sestavine rastlinskega izvora lahko tudi gel iz aloje pri redkih posameznikih sproži alergično reakcijo. Pred uporabo gela v vašem izdelku zato preverite morebitno občutljivost na alojin gel.

8 komentarjev:

  1. Pozdravljena,
    pravi čudež ste, z veseljem prebiram objavljeno. Ravno sem se namenila žrtvovati eno od svojih aloj, saj ima naša 3 letna žrebička sarkom na zadnji nogi, na notranji strani. Poskušamo vse, da je ne bi operirali in s tem bulo verjetno izgubili iz nadzora. Svetovali so mi, naj okoli sarkoma mažem z gelom aloe, saj tako lahko zdravilne učinkovine pripomorejo k sušenju bule. Kaj menite? Nameravala sem preprosto odščipniti list, izstisniti gel, ga namazati in to pač početi, dokler bo treba. Vnaprej hvala, lp, Lučka

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena,

      me veseli, da so vam objave všeč :)

      Glede aloje in vašega žrebička pa vas moram žal razočarati. Vprašanje, ki mi ga postavljate, spada na področje zdravstva oz. veterine, kjer nimam nobenih kompetenc ne znanja, da bi svetovala, kaj je prav in kaj ne. V kolikor vam je ta nasvet dal vaš veterinar, lahko poskusite, v nasprotnem primeru pa vam svetujem, da za mnenje vprašate direktno na veterino. Nihče ne bo vedel bolje od strokovno usposobljenega osebja.

      Lp

      Izbriši
  2. Pozdravljeni!

    Kateri aloe vera gel priporočate, kar se dobi pri nas? Nazadnje sem kupila Aloe Vera ESI Gel (z vitaminom E in oljem čajevca), a ima v sebi sestavine EDTA in sodium hydroxide, kar po vašem mnenju spada daleč od naravnega. Kateri gel je najbolj naraven in kje ga je mogoče kupiti?

    Hvala za tako odličen blog!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni,

      žal že kar nekaj časa nisem brskala med slovenskimi ponudniki aloe gela tako da vam ne morem reči s čisto gotovostjo, vendar še kakšen mesec nazaj pri nas ni bilo na razpolago naravnega gela (torej zgoščenega s ksantan gumijem in konzerviranega z natrijevim benzoatom in kalijevim sorbatom). Poglejte, če ima mogoče kaj podobnega DM, vendar dvomim.

      Sama gel kupujem v tujini (Italija, znamka je Zuccari) ali pa kupim suh koncentrat 1:200 in nato izdelam gel. Če se je v Sloveniji pojavil kakšen ponudnik z bolj naravnim gelom pa bom takšne novice vesela :)

      Lep dan,
      toncika

      Izbriši
  3. Imam vprašanje gospa Tončka: Ali je možno zmešati suh koncentrat aloe vere z oljem, recimo mandlevim in kakšen je efekt? In ali je le ta sušen na nizkih 'življenjskih temperaturah pod 47 stopinj celzija?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      suh izvleček aloje (1:200) vsebuje vodotopne aktivne sestavine, zato je njegova uporaba v olju oz. lipofilnem mediju nekoliko nesmiselna. Obstajajo sicer ti. "macerati" aloje, vendar se le-te navadno pripravlja s svežo rastlino, ne pa z izvlečkom. Suh izvleček aloje je najbolje uporabiti za izdelavo gela.

      Suh izvleček, pripravljen po farmacevtskih načelih, je pridobljen iz osnovnega izvlečka s postopkom odstranjevanja topila (vode, alkohola ali drugega topila) preko izparevanja ali preko destilacije v vakuumu pri temperaturi, nižji od 50 stopinj Celzija. Na ta način se najprej doseže ti. tekoče oz. "pastaste" izvlečke. Nato se nadaljuje s sušenjem v temi, vakuumu in pri temperaturi, nižji od 40 stopinj Celzija. Ta postopek je primeren za manjše količine.

      Industrijsko pa se suhe izvlečke pripravi s ti. "suhim špricanjem" oz. nebulizacijo ali "spray-drying". Tekoči izvleček se skozi drobno šobico razprši skozi tok toplega zaraka, ki ima temperaturo nad 60 stopinj Celzija. Ker so kapljice izvlečka izredno majhne, topilo takoj izpari, izpostavljenost temperaturi pa je tako kratka, da se v izvlečku ohranijo pravzaprav vse snovi - tudi tiste, ki so občutljive na toploto.

      Lep večer,
      toncika

      Izbriši
  4. Lep pozdrav

    Koliko % gela gre v emulsijo (? 0,5%) , pripravljenega iz suhe snovi aloje 1:200, po vasih navodilih?
    Ali je potrebno zmanjsati kolicino ksantam gumi, ker ga ze vsebuje.

    Hvala,hvala

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      v emulziji lahko načeloma celotno vodo nadomestite z alojinim gelom, nihče vam tega ne brani :) V tem primeru vam dodatnega ksantana ni treba dodati. Če pa bi želeli gel iz aloje uporabiti le kot "dodatek" (reciva 5%), je potrebno bolj kot sam ksantan preveriti vse ostale sestavine, ki bi lahko dale občutek potenja: glicerol, pantenol itd.

      Lp

      Izbriši

LinkWithin

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...