sreda, 21. avgust 2013

Neumiljive snovi, fitosteroli in skvalen


Neumiljive snovi iz sojinega olja s 60% fitosterolov
V objavi O rastlinskih oljih in maslih smo videli, da so te maščobe sestavljene predvsem iz trigliceridov. Kot se najbrž še spomnite, so trigliceridi spoj glicerola in treh maščobnih kislin. Te maščobne kisline se v procesu saponifikacije odcepijo od glicerola ter reagirajo z bazo. Tako nastane milo, ki je sestavljeno iz umiljenih maščobnih kislin ter glicerola.

Poleg trigliceridov – torej spoja med glicerolom in maščobnimi kislinami – pa rastlinska olja in masla vsebujejo tudi kopico drugih snovi, ki v postopku saponifikacije ne reagirajo z bazo in se torej ne umilijo. To so ti. neumiljive snovi. 


Velja poudariti, da niso vsa rastlinska olja in masla enako bogata z neumiljivimi snovmi, hkrati pa ima vsako olje čisto svojo, posebno sestavo neumiljivih snovi. Najbolj bogata z neumiljivimi snovmi so karitejevo maslo (7-12%), avokadovo olje (2-6%), olje pšeničnih kalčkov (3,5-4,5%), sojino olje (do 1,5%), olivno olje (do 1,2%). Le iz redkih rastlinskih maščob se dejansko pridobivajo neumiljive snovi; v kozmetične namene pa se najbolj pogosto uporabljajo neumiljive snovi iz avokadovega, sojinega in olivnega olja.
 
Neumiljive snovi
Izraz »neumiljive snovi« je zelo širok pojem in obsega obilico med seboj zelo različnih snovi. Vsem neumiljivim snovem je skupno samo dvoje: ne reagirajo z bazo ter niso topne v vodi. Vse ostale lastnosti – od kemijske strukture pa vse do njihovih značilnosti – se med seboj močno razlikujejo. Med neumiljive snovi namreč spada cela vrsta spojin: od višjih maščobnih alkoholov do karotenoidov, tokoferolov, steroidov, terpenov itd, katerih izbor in kombinacija tvori specifični skupek neumiljivih snovi neke maščobe.

Za potrebe kozmetične industrije so izmed neštetih spojin, ki jih najdemo med neumiljivimi snovmi, zanimivi predvsem fitosteroli, skvalen ter karotenoidi in tokoferol, ki pa je v rastlinskih oljih prisoten le v omejenih količinah, zato se ga navadno pridobiva iz drugih virov.

Karotenoidi so velika družina med seboj različnih molekul, katerim je skupna predvsem ena lastnost: njihova barva. Med karotenoidi je gotovo najbolj znan beta-karoten, ki je odgovoren za izrazito oranžno barvo korenja. Olja oz. rastlinski izvlečki, bogati s karotenoidi, so npr. nerafinirano palmovo olje, izvleček korenja (najsi bo to macerat ali CO2 izvleček), olje rakitovca in drugi.

Fitosteroli
Fitosteroli so, kot že njihovo ime pove, rastlinski steroli. To so steroidne molekule, ki so po svoji sestavi zelo podobni holesterolu, ki ga človeška koža vsebuje v količinah tudi do 20%. V sebumu naj bi bil prisoten v količinah okoli 2%. Holesterol je potreben predvsem za izgradnjo celičnih membran, skupaj s ceramidi pa je odgovoren za izgradnjo zaščitnega plašča naše kože. Znanstvene študije in testiranja so dokazali, da lahko kožni nanos fitosterolov učinkovito pripomore k obnovi poškodovanega lipidnega zaščitnega plašča.

Med fitosteroli seveda najdemo obilico različnih molekul. Izmed mnogih imen velja našteti le najbolj znane: stigmasterol, beta-sitosterol, brassicasterol ter kampesterol. Različni fitosteroli so prisotni v različnih rastlinah (in njihovih oljih) v zelo različnih odstotkih: v olju oljne ogrščice najdemo veliko brassicasterola, v sojinem olju najdemo več stigmasterola, v avokadovem olju več beta-sitosterola itd.

Vsi fitosteroli imajo na koži podoben učinek: tako kot holesterol tudi fitosteroli lahko sodelujejo pri tvorbi lipidnega plašča in vzpostavitvi zaščitne funkcije naše kože. Poleg tega izrazito pomirjajo kožo, zmanjšajo vnetje in razdraženost kože ter omilijo srbečico. Povečajo elastičnost kože, delujejo kot dobri antioksidanti ter deloma ščitijo kožo pred UVB žarki, vendar pa je zaščita tako majhna, da se fitosterolov ne more smatrati kot dejansko učinkovito zaščito.

Fitosteroli so netopni v vodi in le slabo topni v maščobah, njihova topnost je nekoliko večja pri višjih temperaturah. Prav zaradi teh lastnosti jih le redko dobimo kot »čiste« kozmetične sestavine. Če želimo v naših kozmetičnih izdelkih izkoristiti pozitivne lastnosti fitosterolov, je zato najbolje poseči po neumiljivem deležu avokadovega ali sojinega olja.

Neumiljive snovi avokadovega olja
Avokadovo olje vsebuje po statističnih podatkih in analizah do največ 6% neumiljivih snovi, pri čemer naj bi vsebnost le-teh bila odvisna od mnogih dejavnikov: od vrste avokada, kraju rasti, dozorelosti (nedozorjeni sadeži vsebujejo več neumiljivih snovi!), klimatskih razmer itd. Seveda vsi ti pogoji deloma vplivajo tudi na sestavo neumiljivih snovi.

Avokadove neumiljive snovi so sestavljene predvsem iz triterpenskih alkoholov, raznih linearnih ogljikovodikov ter fitosterolov, vsebuje pa tudi nekaj malega tokoferola. Za potrebe kozmetične industrije so najbolj pomembni fitosteroli, ki jih v neumiljivih snoveh avokadovega olja najdemo v količinah okoli 12%. Med njimi izstopajo beta-sitosterol, kampesterol in stigmasterol. Avokadove neumiljive snovi, ki se uporabljajo v kozmetični industriji, so navadno bolj koncentrirane ter vsebujejo več fitosterolov. Količina fitosterolov se lahko giblje tudi v količinah do 50%, zato je priporočljivo pred nakupom preveriti, s katerim izdelkom imamo opravka.

Neumiljive snovi iz avokadovega olja se pogosto in dokaj enostavno dobijo v marsikateri spletni trgovini pod zelo različnimi imeni: koncentrat fitosterolov, Avocadin ali tudi preprosto pod imenom neumiljive snovi iz avokadovega olja. Dobavljive so v obliki bele ali bledo rumene goste, zrnčaste paste ali zrnčastega masla. Pasta oz. maslo se pri nekoliko višjih temperaturah razdeli na bolj tekoči, oljnati del, ter na gost, zrnčast del, ki navadno potone. Pred uporabo je zato priporočljivo, da maso dobro premešamo.

Neumiljive snovi sojinega olja
Sojino olje vsebuje manj neumiljivih snovi kot avokadovo olje: le do 1,5%. Poleg neumiljivih snovi in trigliceridov vsebuje sojino olje tudi lecitin, ki pa se navadno izloči iz olja za prehrambene in tudi kozmetične namene. Neumiljive snovi sojinega olja imajo v primerjavi z avokadovimi višjo vsebnost fitosterolov (do 35%), med katerimi prevladuje beta-sitosterol, stigmasterol in kampesterol. Poleg fitosterolov vsebuje tudi triterpene in linearne ogljikovodike ter tokoferol ter nekaj malega karotenoidov.

Tako kot pri avokadovih neumiljivih snoveh se tudi pri neumiljivih snoveh iz soje za kozmetično rabo najbolj zanimivi fitosteroli, zato bomo na tržišču našli predvsem neumiljive snovi z višjo koncentracijo fitosterolov; odstotek le-teh je lahko tudi nad 60%. Neumiljive snovi iz sojinega olja so nekoliko redkejše in jih je težje dobiti; zaenkrat morate zanje pobrskati v poljskih spletnih trgovinah.

Tudi neumiljive snovi iz sojinega olja imajo navadno obliko zrnčaste paste ali zrnčastega masla, vendar so za razliko od avokadovih neumiljivih snovi navadno bolj rumene barve. Njihov vonj je načeloma nekoliko bolj izrazit od avokadovih neumiljivih snovi. Pasta se pri višjih temperaturah razdeli na tekoči, oljni del ter na zrnčaste fitosterole, zato jo je priporočljivo pred uporabo dobro premešati.

Uporaba avokadovih in sojinih neumiljivih snovi s fitosteroli
Starejši viri poročajo predvsem o koristnosti uporabe neumiljivih snovi (in fitosterolov) pri suhi ali občutljivi koži, novejša dognanja in testiranja pa dokazujejo, da so neumiljive snovi dobrodošle tudi pri negi mastne ali problematične kože. Neumiljive snovi s fitosteroli kožo zmehčajo, pripomorejo pri zadrževanju vlage, saj zmanjšajo izgubo vode skozi kožo (TEWL), hkrati pa negujejo, ne da bi kožo mastile. Pomirjajo vneto in razdraženo kožo, zaradi česar so zelo primerne za nego različnih kožnih stanj, tudi zelo reaktivna in občutljiva koža jih namreč zelo dobro sprejme. Fitosteroli in neumiljive snovi imajo tudi antioksidantno delovanje, zaradi česar so dobrodošla sestavina za starejšo ali starajočo se kožo oz. za nego kože po izpostavljenosti soncu.

Iz zgoraj naštetih lastnosti je razvidno, da lahko neumiljive snovi uporabimo pravzaprav v skorajda vseh kozmetičnih izdelkih za nego kože: v kremah za telo, v emulzijah za pred in po sončenju, v kremah in serumih za obraz itd. Kombiniramo jih lahko pravzaprav z vsemi kozmetičnimi sestavinami in tako dosežemo komplementarni učinek.

Neumiljive snovi in seveda tudi fitosteroli so topni le v maščobah, zato moramo v formulo obvezno vključiti tudi emulgator. Pri tem navadno neumiljive snovi računamo kot del maščobne faze, skupaj z ostalimi rastlinskimi olji in masli ter lipofilnimi emulgatorji. Če jih uporabimo na koži čiste, delujejo zaradi fitosterolov zrnčasto, v emulziji pa delujejo kot lahko maslo in imajo le malo vpliva na mazljivost.

Tako avokadove kot tudi sojine neumiljive snovi so odporne na toploto, zato jih brez težav lahko vključimo v (toplo) maščobno B fazo naše emulzije. Njihov odstotek uporabe se giba od 0,5% pa vse do 10%, čeprav za doseganje želenega učinka v povprečju zadostuje že 1-2%. V redkih primerih lahko neumiljive snovi uporabimo na koži tudi čiste, saj jih koža zares izredno dobro prenaša, reakcij praktično ni. 

Skvalen iz olivnega olja
Neumiljive snovi olivnega olja: skvalen
Poleg fitosterolov je med neumiljivimi snovmi za kozmetično industrijo zelo zanimiv tudi skvalen, ki svoje ime dolguje dejstvu, da so ga najprej izolirali in pridobivali iz jeter morskega psa (Squalus spp.). Dandanes se za rabo v kozmetične namene raje uporablja skvalen, pridobljen iz rastlinskih olj, ki je navadno označen z besedami »rastlinski skvalen« ali »fitoskvalen« prav zato, da ga lažje ločimo od skvalena iz živalskih virov. Največ »fitoskvalena« se pridobiva iz olivnega olja.

Deviško olivno olje vsebuje okoli 1,5% neumiljivih snovi, pri čemer skvalen zastopa kar 80% delež. Neumiljive snovi olivnega olja poleg skvalena vsebujejo tudi nekaj triterpenskih alkoholov in do 10% fitosterolov. Neumiljive snovi iz olivnega olja so v nasprotju z avokadovimi ali sojinimi tekoče. Dobimo jih v obliki goste, oljnate tekočine rumene barve in so dobro topne v maščobah. Žal jih je kot sestavino za kozmetične izdelke le težko dobiti, saj se po večini prodaja le njihov najpomembnejši delež: skvalen.

Skvalen (in skvalan)

Skvalen (INCI: Squalene) je edini znani acikličen triterpen, najdemo pa ga tako v rastlinskem kot v živalskem svetu ter seveda tudi pri človeku. V sebumu je skvalen prisoten v količinah okoli 13%. V telesu skvalen igra pomembno vlogo pri sintezi holesterola, na koži pa deluje kot odličen antioksidant. Skvalen naj bi namreč ščitil kožne lipide pred prostimi radikali, ki jih lahko npr. povzroči izpostavljenost UV žarkom. Tako kot fitosteroli tudi skvalen pripomore k obnovitvi zaščitnega plašča kože, prav tako naj bi pripomogel k zmanjševanju izgube vode skozi kožo (TEWL). Dobro pomirja razdraženo ali opečeno kožo, nekatere raziskave na laboratorijskih miših pa kažejo tudi pozitivne učinke skvalena pri rakavih obolenjih.

Skvalen je za razliko od fitosterolov mogoče dobiti kot samostojno, čisto kozmetično sestavino. Dobavljiv je v mnogih spletnih trgovinah, pri čemer moramo biti ob nakupu pozorni na dvoje stvari. Prva je ta, da imamo zares opravka s skvalenom (in ne skvalanom!) ter da je rastlinskega izvora. Ker skvalen sam po sebi rad razmeroma hitro oksidira, ga je kozmetična industrija poskusila nadomestiti s skvalanom (INCI: Squalane). Razlika v imenu je le v eni črki, vendar ta črka bistveno spremeni tudi lastnosti sestavine. Skvalan je pravzaprav hidrogenirana različica skvalena, navadno pridobljena z laboratorijskimi postopki, ki pa ima s skvalenom skupnega le to, da se odlično vpije v kožo ter jo pusti mehko. Skvalan nima antioksidativnih lasnosti, ne pomirja kože in ne more sodelovati pri obnovitvi zaščitnega plašča kože.

Uporaba skvalena v kozmetičnih izdelkih
(Rastlinski) skvalen je gosta tekočina, navadno rumene ali bledo rumene barve, ki močno spominja na olje. Je topen v maščobah in netopen v vodi ter neodporen na toploto, zaradi česar ga moramo v kozmetičnih izdelkih uporabljati v hladni C fazi. Skvalan (torej hidrogenirana različica) pa je navadno brezbarven in seveda odporen na toploto, zaradi česar se ga lahko dodaja tudi v segreti maščobni B fazi.

Tako skvalen kot skvalan se v kožo odlično in hitro vpijata, kožo dobro nahranita in za seboj ne puščata mastne sledi. Oba sta lipofilna, zato ju moramo obvezno šteti v našo maščobno fazo, skupaj z ostalimi olji, masli in lipofilnimi emulgatorji. Pri tem velja poudariti, da oba pozitivno vplivata na mazljivost emulzije, saj spadata med sestavine s srednjo mazljivostjo. Njun koeficient mazljivosti (spreading value) je primerljiv s koeficientom mazljivosti octyldodecanola.

Skvalen se lahko v kozmetičnih izdelkih uporablja v poljubnih količinah, edino omejitev nam v tem primeru predstavlja stabilnost emulzije. Naj spomnim, da je v primeru izdelovanja emulzij na toplo količina sestavin v hladni C fazi precej omejena, saj lahko v nasprotnem primeru negativno vplivamo na stabilnost emulzije. Skvalen lahko na koži uporabljamo tudi čistega, saj ga koža dobro prenaša, reakcije pa so praktično nične.

Tako kot fitosterole oz. neumiljive snovi, bogate s fitosteroli, lahko tudi skvalen uporabljamo v skorajda vseh kozmetičnih izdelkih. Izredno veliko vrednost ima skvalen kot antioksidant v kremah za pred in po sončenju, kjer bo našo kožo dodatno zaščitil pred prostimi radikali po izpostavljenosti UV žarkom. Prav tako je ga lahko kot antioksidant in negovalno sestavino dodamo tudi v vse kreme in emulzije za telo in obraz. Primeren je tako za suho kot za mastno kožo, zelo dobro pa ga sprejme tudi razdražena, problematična in občutljiva koža, kar še dodatno poveča njegovo kozmetično vrednost.

6 komentarjev:

  1. O, tu pa še ni komentarjev. Še enkrat vam hvala za vsa pojasnila. Naročila sem CoQ10 in skvalen iz Poljske, sedaj pa veselo čakam, da lahko naredim svoj bogati oljni serum. ☺

    OdgovoriIzbriši
  2. Načeloma s Poljske potrebuje manj kot teden dni, tako da malček potrpežljivosti, pa bo.
    Potem pa še k formuliranju vodnih serumov, kajne? Tista trgovinica ima tudi kar nekaj vodotopnih sestavin, ki jih drugje le stežka najdete ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Katere naprimer bi bilo pa vredno nabaviti? A vodni serum = hidrogel?

      LP Mateja

      Izbriši
    2. Pozdravljena Mateja,

      sama težko sodim, kaj bi vi in vaša koža potrebovali, pa tudi ne vem, kaj imate že doma ;) Vredno je nabaviti tiste sestavine, ki jih potrebujemo za nego naše kože pa seveda aktivne sestavine, npr. vitamine, vlažilne sestavine, koencim Q10 itd, ki jih je drugje težje dobiti. Vendar je izbor odvisen od vaših potreb ;)

      Vodni serum ni ravno isto kot hidrogel. Hidrogel pomeni obliko in medij - torej vodni (medij) gel (obliko). Serum pa označuje vrsto kozmetičnega izdelka, ki je lahko na osnovi vode ali olja, pri čemer je bistvo seruma izredno visoka koncentriranost spojin, ki morajo delovati v sinergiji.

      Lp
      Tončka

      Izbriši
  3. Jaz skvalena žal nikjer ne najdem, skvalana pa je povsod dovolj. Našla sem ga le v Glamour Cosmetics, kjer pa trenutno ni na zalogi. Je možno dobiti povezavo? Hvala!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Skvalen najdeš na baeutyever.pl https://www.beautyever.pl/pl/p/SKWALEN-naturalny-skladnik-skory/172

      Lp
      Tončka

      Izbriši

LinkWithin

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...