ponedeljek, 09. december 2013

Rastlinska olja: sestava, izbira, uporaba

Izmed vseh kozmetičnih sestavin največ pozornosti med posamezniki, ki se začnejo ukvarjati z izdelavo kozmetike, zagotovo vzbudi obilica rastlinskih olj in masel. Očarljivi in vznemirljivi opisi takšnih in drugačnih lastnosti nas hitro prepričajo v neizpodbitno nujnost tega ali onega olja, ki ga nato skušamo uporabiti čisto v vsakem izdelku in verujemo, da nam bo končno povrnilo lepo kožo, odpravilo ogrce ali pa pomladilo vsaj za nekaj let. Žal je pri prodaji rastlinskih olj – kot tudi pri mnogih drugih stvareh – veliko besedi in malo učinka.

Vem, da bom s to objavo marsikoga oropala iluzij, uničila čarobnost pri izdelavi lastnih krem, in uničila marsikatero trdno usidrano prepričanje, vendar kozmetični izdelki ne temeljijo na bolj ali manj čudežnih lastnostih, temveč naj bi strmeli k objektivnosti in učinkovitosti. Teh istih načel naj bi se posluževali tudi pri izbiri in uporabi rastlinskih olj, pri čemer moramo najprej ozavestiti dejstvo, da so vsa olja pač samo olja – tekočine, ki kožo mastijo, ščitijo in negujejo. Uporaba tega ali onega olja v končnem kozmetičnem izdelku lahko dejansko izboljša ali poslabša stanje naše kože (npr. olje semen črnega ribeza zelo dobro vpliva na razdraženo ali ekcematično kožo, sončnično olje pa posebnih učinkov nima), vendar pa mnogokrat uporaba tega ali onega olja ne vpliva na končni rezultat (npr. uporaba olja semen črnega ribeza ali dvoletnega svetlina za razdraženo kožo). Da bi razumeli, zakaj so vsa olja, kljub napihnjenim opisom prodajalcev (in pridelovalcev) »samo« olja in zakaj so nekatera olja lahko drugačna, se moramo najprej vprašati, kaj olja sploh so. 
 
Iz česa so olja sestavljena?
Rastlinska olja in maščobe so v večjem delu sestavljena iz trigliceridov in zelo majhnega deleža neumiljivih snovi. Trigliceridi so spoj maščobnih kislin in glicerola: na eno molekulo glicerola se vežejo tri verige maščobnih kislin. Maščobne kisline so lahko različnih dolžin – vsebujejo večje ali manjše število ogljikovih atomov in se glede na prisotnost dvojnih vezi med ogljikovimi atomi delijo na nasičene in nenasičene maščobne kisline. Dolžino maščobne kisline in število dvojnih vezi se označuje s preprosto formulo Cštevilka:številka, kjer prva številka za C označuje število ogljikovih atomov (torej dolžino verige), druga številka pa označuje število dvojnih vezi v verigi (npr. 0, 1, 2, 3). Laurična kislina, ki ima verigo dvanajstih atomov in je nasičena, bo označena kot C12:0. Palmitinska kislina, ki ima verigo šestnajstih atomov in eno dvojno vez, bo označena kot C16:1.
 
Nasičene maščobne kisline nimajo nobene dvojne vezi, najdemo pa jih predvsem v maslih ter v manjših količinah tudi v oljih. Nasičene maščobne kisline so tiste, ki maslu dajo »trdnost« pri sobni temperaturi. Med najpomembnejšimi nasičenimi maščobnimi kislinami najdemo laurično kislino (C12:0, veliko je vsebuje kokosovo olje, maslo babassu, maslo murumuru in maslo tucuma), miristično kislino (C14:0), palmitinsko kislino (C16:0) ter stearinsko kislino (C18:0, največ je vsebujejo kakavovo maslo, illipe maslo, karitejevo maslo in mangovo maslo). Palmitinska in stearinska kislina sta v manjših deležih prisotni tudi v rastlinskih oljih. Ker nasičene maščobne kisline ne vsebujejo dvojnih vezi, se težje oksidirajo in težje postanejo žarke. Prav zaradi teh lastnosti so rastlinska masla manj občutljiva za toploto in jih lahko pri izdelavi kozmetičnih izdelkov brez skrbi segrejemo.
 
Nenasičene maščobne kisline so tiste, ki imajo vsaj eno dvojno vez med ogljikovimi atomi. Tiste, ki imajo le eno dvojno vez, imenujemo enkrat nenasičene maščobne kisline. Tiste, ki imajo dve ali več dvojnih vezi pa imenujemo večkrat nenasičene maščobne kisline. Pri nenasičenih maščobnih kislinah je za oznako dolžine verige in številom dvojnih vezi (Cštevilka:številka) navedena navadno še pozicija dvojne vezi – torej na katerem ogljikovem atomu po vrsti je prisotna (prva oz. zadnja) dvojna vez, npr. n-9 (šteto od zadnjega atoma proti prvemu). Ta podatek nam pove, ali maščobna kislina spada med omega-3, 6 ali 9 maščobno kislino. Za primer vzemimo oleinsko kislino. Oleinska kislina se označi kot C18:1 n-9, kar pove, da je to maščobna kislina z verigo osemnajstih ogljikovih atomov, na kateri je prisotna samo ena dvojna vez. Dvojna vez je na devetem ogljikovem atomu (šteto od zadnjega proti prvemu), torej oleinska kislina spada med omega-9 maščobne kisline.
 
Najbolj pomembni enkrat nenasičeni maščobni kislini sta palmitoleinska (C16:1 n-7) in oleinska kislina (C18:1 n-9). S palmitoleinsko kislino sta najbolj bogata olje makadamije in olje iz mesa plodov rakitovca. Oleinska kislina svoje ime dolguje olivnemu olju, v katerem jo je veliko; v velikih količinah je pravzaprav prisotna v mnogih rastlinskih oljih: mandljevo olje, avokadovo olje, olje pasijonke in še mnogo drugih. Enkrat nenasičene maščobne kisline so v primerjavi z nasičenimi maščobnimi kislinami bolj občutljive na oksidacijo in na segrevanje, vendar pa vseeno prenesejo krajše segrevanje na temperaturo nad 100 stopinj Celzija brez večjih težav. Olja z obilico enkrat nasičenih maščobnih kislin se zato navadno uporabljajo za cvrtje. Ker našo maščobno fazo pri izdelavi emulzij segrevamo le do 80 stopinj Celzija, lahko olja, ki vsebujejo veliko enkrat nenasičenih maščobnih kislin, uporabimo v topli B fazi.
 
Pri tem je smiselno upoštevati tudi dejstvo, ali imamo na razpolago rafinirano ali nerafinirano rastlinsko olje. Značilnost rafiniranih olj je namreč ta, da jim med postopkom prečiščevanja odstranijo ne le vonj in barvo, temveč tudi prenekatere neumiljive snovi in vitamine. Rafinirano avokadovo olje bomo tako brez skrbi uporabili v topli B fazi, nerafinirano pa zaradi prisotnosti toplotno občutljivih vitaminov (vit. A, E) pa – v kolikor želimo, da se čim več vitaminov ohrani – raje ne segrevajmo.
 
Med večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami najdemo linolno kislino (C18:2 n-6), alfa-linolensko kislino (C18:3 n-3) in gama-linolensko kislino (C18:3 n-6). Linolna kislina dolguje svoje ime lanu, z njo pa je bogato tudi olje barvilnega rumenika, olje grozdnih pečk, olje iz makovih semen itd. Alfa-linolenska kislina je že nekoliko redkejša, v izobilju jo najdemo v olju iz kivijevih semen, v lanenem olju, v olju jagodnih semen, ... Gama-linolenska kislina pa je prisotna le v olju dvoletnega svetlina, v olju borage, v olju iz pečk črnega ribeza in v zelo, zelo majhnem odstotku tudi v konopljinem olju.
 
Večkrat nenasičene maščobne kisline so močno občutljive na oksidacijo in na segrevanje. Olja, ki vsebujejo veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin, imajo zato navadno kratek rok trajanja in hitro postanejo žarka. Kljub temu, da bi v teoriji lahko prenesla krajše segrevanje, jih v kozmetičnih izdelkih navadno dodajamo v hladni C fazi. S tem preprečimo nepotrebno izpostavljanje temperaturi in kisiku – v kremi bodo olja v kontaktu z vodo, kisikom in svetlobo že tako preveč izpostavljena oksidaciji. Načeloma se pri uporabi takšnih olj v kozmetičnih izdelkih držimo načela, da je bolje ohraniti čim več sestavin nedotaknjenih, kot pa po nepotrebnem izpostavljati olje oksidacijskemu stresu.
 
Poleg trigliceridov so pomemben sestavni del rastlinskih olj in masel tudi neumiljive snovi. Slednje so v posameznih oljih prisotne v različnih odstotkih; veliko neumiljivih snovi vsebuje npr. karitejevo maslo, olivno olje, olje pšeničnih kalčkov itd. Med neumiljive snovi spadajo npr. fitosteroli, karotenoidi, vitamini, lecitin itd. Seveda so neumiljive snovi prisotne le v nerafiniranih oljih, postopek rafiniranja olju bistveno zniža vsebnost neumiljivih snovi.
 
Kaj mi podatek o maščobnih kislinah sploh pove?
Maščobne kisline so glavni sestavni del rastlinskih olj in pravzaprav določajo vse glavne lastnosti olja: mastnost oz. sikativnost, občutljivost na toploto, možno zamenjavo v formuli z drugimi olji…. Sestavo posameznih olj nikakor ni potrebno poznati na pamet, pri izbiri in uporabi rastlinskih olj si lahko pomagate s preprostimi tabelami. Primer tabele lahko dobite tukaj.
 
Kot je bilo razvidno iz prejšnjih odstavkov, nam sestava olja (skupaj z jodovim številom) pove, kako občutljivo je neko olje na oksidativni stres in posledično na segrevanje. Večja kot je vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin, bolj je olje občutljivo za segrevanje. Vsa masla vsebujejo veliko količino nasičenih maščobnih kislin in zelo malo (ali nič) večkrat nenasičenih maščobnih kislin, zato jih lahko brez skrbi segrevamo. Posebnež je le karitejevo maslo, ki se med ohlajanjem po prehitrem in premočnem segrevanju rado sprijema v grudice. Rastlinska olja, ki vsebujejo veliko enkrat nenasičenih maščobnih kislin lahko brez skrbi segrejemo, zato jih navadno uporabljamo v topli B fazi. Primeri takšnih olj so olivno olje, arganovo olje, avokadovo olje, olje kamelije, lešnikovo olje, olje makadamije, mandljevo olje itd.
 
Rastlinska olja, ki vsebujejo veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin pa so veliko bolj občutljiva na segrevanje in na oksidacijo, zato jih raje uporabimo v hladni C fazi. Pri tem moramo seveda upoštevati, da bo emulzija v hladni C fazi prenesla le majhen odstotek dodatkov (navadno ne več kot 4-5%). Primeri takšnih olj so olje konoplje, olje pšeničnih kalčkov, olje šipkovih plodov, olje semen črnega ribeza, olje dvoletnega svetlina itd.
 
Prav tako maščobne kisline (oz. jodovo število) določajo »mastnost« oziroma »sikativnost« rastlinskih olj. Rastlinska olja se namreč delijo na nesikativna in sikativna olja (jodovo število nad 130), to delitev pa določa prisotnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Sikativno olje je s preprostimi besedami tisto olje, ki se na zraku suši. To lastnost sikativnih olj so v slikarstvu dobro izkoriščali za barve na osnovi olj in za zaščitne premaze za les. Vsi ste najbrž že slišali za premaz iz lanenega olja oz. za ti. laneni firnež. Večkrat nenasičene maščobne kisline kot sta linolna in alfa-linolenska kislina v kontaktu z zrakom hitro oksidirajo, posledično polimerizirajo in ustvarijo tanko in suho plast. Zaradi tega naj bi bila ta olja bolj primerna za mešano in mastno kožo. Sikativna olja so npr. laneno olje, olje barvilnega rumenika, boragino olje, konopljino olje itd.
 
Nasprotno so nesikativna olja tista olja, ki v stiku z zrakom ne polimerizirajo (so torej bolj »mastna«). Vsebujejo predvsem veliko enkrat nenasičenih maščobnih kislin ter le malo večkrat nenasičenih maščobnih kislin, njihovo jodovo število pa je pod 130. Ker se ne sušijo, naj bi bila bolj primerna za suho kožo, to so npr. olivno olje, arganovo olje, mandljevo olje, olje papaje itd.
 
Pri večkrat nenasičenih maščobnih kislinah velja posebno pozornost nameniti gama-linolenski kislini in oljem, ki jo vsebujejo. Razne študije in raziskave so pokazale, da lokalni nanos izdelkoc z rastlinskimi olji, ki vsebujejo gama-linolensko kislino, lahko izboljša stanje nekaterih vnetnih stanj in procesov kože. Zato se olja z veliko GLA uporabljajo v kremah in emulzijah za razdraženo kožo, za dermatitis in ekceme. Olja, ki vsebujejo veliko GLA so samo tri: boragino olje, olje dvoletnega svetlina in olje semen črnega ribeza.
 
Posebnost med večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami sta tudi ricinolejska kislina in punična kislina, posebni sta tudi olji, ki ju vsebujeta. Ricinolejska kislina je glavna maščobna kislina v ricinusovem olju (cca 95%), punična kislina pa je glavna maščobna kislina v olju granatnega jabolka. Ricinusovo olje ima kljub visoki vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin nizko jodovo število, zaradi česar je odporno na segrevanje. Zaradi visoke gostote in viskoznosti ni primerno za rabo v emulzijah, saj se zelo težko maže in se skorajda ne vpija. Uporabljamo ga le za izdelavo mil in v balzamih za ustnice. Olje granatnega jabolka pa ima nasprotno visoko jodovo število, zato je občutljivo na segrevanje. Kljub visoki prisotnosti večkrat nenasičenih kislin in visokemu jodovemu številu, ni primerno za mastno ali mešano kožo. To olje je zelo hranilno, uporablja se ga navadno za suho ali starajočo se kožo.
 
Sestava rastlinskih olj v grobem lahko poda tudi nekatere smernice o tem, katera olja so med seboj zamenljiva. Velika večina rastlinskih olj sploh ni tako »edinstvena« in »unikatna« ali zares nujno potrebna kot bi nas prodajalci radi prepričali. Olja iz semen rastlin rodu Prunus (z izjemo olja iz češnjevih koščic) so si med seboj zelo podobna. Olje breskovih koščic, mandljevo olje, olje mareličnih koščic in olje slivovih koščic so med seboj popolnoma zamenljiva, saj v vseh oljih največji delež maščobnih kislin predstavlja oleinska kislina (navadno med 50-75%) in manjši delež linolna kislina (do 30%). Neumiljivih snovi ta olja skorajda ne vsebujejo. Ne glede na to, da vam prodajalci o teh oljih pletejo morje (različnih) lastnosti, od tega, da je olje mareličnih koščic dobro za mastno kožo in mandljevo olje za suho kožo (ali pač obratno), so ta olja med seboj pravzaprav tako močno podobna, da eno olje lahko popolnoma nadomesti drugega. V formuli, ki vsebuje poleg npr. mandljevega olja še olje slivovih koščic, imamo pravzaprav opravka z nepotrebno ponovitvijo.
 
Na podoben način lahko v izdelkih za dermatitično ali občutljivo kožo med seboj zamenjamo olja, ki vsebujejo GLA. Največ GLA vsebuje boragino olje, ki pa v primerjavi z drugima dvema deluje nekoliko bolj mastno. Pri izbiri olja zato upoštevamo tudi občutek na koži. V formuli za razdraženo kožo je dovolj, da uporabimo le eno izmed teh olj, uporaba dveh predstavlja le nepotrebno ponovitev.
 
Enako primerjavo se lahko vzpostavi med mnogimi drugimi rastlinskimi olji. Olivno olje je npr. podobno precej dražjemu olju papaje. Olje papaje sicer zveni močno eksotično in zato privlačno, vendar pa ne vsebuje vseh tistih neumiljivih snovi, ki naredijo oljčno olje tako bogato. Podobno medsebojno razmerje maščobnih imata npr. tudi olje šipkovih semen in olje konoplje; razlika med njima je predvsem ta, da olje šipkovih semen vsebuje tudi manjšo količino vitamina A.
 
Rastlinska olja: majhni čudeži ali prodajni hit?
Da vam prodajalci o različnih oljih lahko napišejo vse, kar je res in še več tistega, kar ni nujno res, ste morda že ugotovili. Pravzaprav je obilica informacij in gradiva, ki ga boste našli o različnih oljih le delna resnica. Največkrat je to stvar lokalne tradicije ali izkrivljenih informacij in le majhen del predstavlja čisto laž.
 
Za primer vzemimo vsa tista eksotična olja, ki jim (prodajalci ali lokalna tradicija) pripisujejo razno razne lastnosti: neemovo olje naj bi učinkovito pregnalo mrčes, pracaxi olje naj bi imelo protiglivično delovanje, andiroba olje pa naj bi bilo učinkovit insekticid in tudi dobro proti različnim vnetjem. O neemovem olju in njegovi učinkovitosti proti insektom pričajo mnoge raziskave, enako lahko trdimo o andiroba olju (kot insekticid). O protiglivičnem delovanju olja pracaxi in o protivnetnem delovanju andiroba olja pa ni na razpolago nobene znanstvene raziskave ali analize, ki bi potrjevale takšno delovanje, zaradi česar moramo v te lastnosti podvomiti.
 
Še najbolj pogosto se zgodi, da prodajalci izkrivijo informacije, ki jih da na razpolago analiza rastlinskih olj. Mnoga olja vsebujejo določeno količino vitamina E v različnih oblikah, npr. olje pšeničnih kalčkov, avokadovo olje, arganovo olje itd. Vitamin E je zelo močen in dober antioksidant, dobro neguje kožo, pripomore k obnovitvi kože, zaradi česar je zelo učinkovit pri negi suhe, starejše ali poškodovane kože. Prodajalec zato kaj kmalu v opisu olja napiše, da je arganovo olje odličen antioksidant, primeren za nego suhe in poškodovane kože itn. Vendar pa so to lastnosti, ki jih ima vitamin E, ne pa nujno tudi olje, ki ga vsebuje! Rastlinska olja vsebujejo v končni fazi pravzaprav zelo malo tokoferola, arganovo olje npr. vsebuje okoli 25 mg tokoferola na 100 ml olja, olje pšeničnih kalčkov pa 250 mg/100 ml olja.
 
Neumiljive snovi in vitamini: kako je z učinkovitostjo?
Na začetku te objave sem omenila, da so rastlinska olja sestavljena iz trigliceridov in majhnega deleža neumiljivih snovi. Med neumiljive snovi spada obilica zelo različnih molekul, ki imajo različne lastnosti in delovanje. V prenekaterih oljih je teh neumiljivih snovi zgolj za vzorec, spet druga jih vsebujejo kar precej, npr. karitejevo maslo, sojino olje, avokadovo olje, olivno olje itd. Postopek rafiniranja rastlinska olja osiromaši in močno zmanjša odstotek neumiljivih snovi.
 
Medtem, ko maščobne kisline olju določajo občutljivost na toploto ter mastnost ali sikativnost, neumiljive snovi (kamor spadajo tudi vitamini in fitosteroli) določajo pravzaprav vse ostale »aktivne« lastnosti olj. Fitosteroli in skvalen so odlični antioksidanti, pripomorejo pri vzpostavitvi obrambnih mehanizmov kože in hkrati pomirjajo razdraženo kožo. Vendar pa rastlinska olja (z izjemo nerafiniranega karitejevega masla) vsebujejo le borih nekaj odstotkov neumiljivih snovi. Olivno olje npr. vsebuje pod 2% neumiljivih snovi. Če olivno olje uporabimo v naši kremi v količini 10%, bo količina neumiljivih snovi v končnem izdelku zelo nizka, antioksidantno delovanje skvalena pa bo zelo omejeno.
 
Enako velja tudi za mnoge vitamine kot npr. tokoferol (vitamin E). Pozitivne lastnosti tokoferola pridejo do izraza le takrat, ko je vitamin E uporabljen v dovolj velikih koncentracijah. Naj opomnim, da se čisti tokoferol v kozmetičnih izdelkih uporablja v količinah do 5% (5 gramov na 100 g kreme, redkeje tudi več). Za primer vzemimo olje pšeničnih kalčkov, ki vsebuje daleč največ tokoferola izmed vseh rastlinskih olj, to je okoli 250 mg tokoferolov/100 ml. Če to olje v naši kremi uporabimo v količini 10%, to pomeni 25 mg oz. 0,025 grama tokoferola na 100 g kreme. Kako učinkovit je lahko takšen izdelek?
 
Pametno nakupovanje in smotrna uporaba
Ta zelo dolga (in močno teoretična) objava pravzaprav služi samo enemu cilju: kako se naučiti smotrno nakupovati in uporabljati rastlinska olja. Marsikdo je najbrž pomislil, da bi bilo dovolj našteti olja ter zraven pripisati uporabo, lastnosti itd., vendar pa bi brez prejšnje razlage bilo nesmiselno napisati npr. »olje pasijonke: drago olje brez posebnih lastnosti, ki ga lahko zamenjate z olivnim oljem«. Dokler se posameznik ne prebije skozi džunglo (zavajajočih ali prenapihnjenih) informacij, ki jih ponujajo razne spletne trgovine in druge promocijske internetne strani ter realno ovrednoti možnosti in lastnosti posameznih olj, je takšno pisanje vse prej kot smiselno.
 
Pri nakupu rastlinskih olj (in mnogih drugih sestavin) se morate najprej naučiti, da ne smete nikoli verjeti opisom. Ne iščite informacij pri prodajalcih, na wikipediji ali na drugih reklamnih straneh. Iščite znanstvene študije in dejansko kemijsko analizo olj. V veliki večini primerov so olja zgolj in samo olja: mastne tekočine, ki kožo nahranijo in mehčajo. Velika večina rastlinskih olj se, kljub bogatim opisom, na koncu izkaže kot olje brez posebnih lastnosti.
 
Pri izbiri olj upoštevajte vaš tip kože. Olja z obilico enkrat nenasičenih maščobnih kislin so navadno primernejša za suho kožo, olja z obilico večkrat nenasičenih maščobnih kislin so navadno primernejša za mastno ali mešano kožo. Kljub temu ne pričakujte, da se z uporabo npr. olja meloninih pešk vaša koža ne bo več mastila. Olje je še vedno olje in kožo masti.
 
Bodite pozorni tudi na vse posebne sestavine, kot npr. vitamini in fitosteroli. Pri tem naj vas napis »vsebuje veliko količino vitamina A« ali podobno ne zavede: vprašajte se, kakšno učinkovitost bo lahko olje s takšno količino vitamina A imelo v vašem končnem izdelku, npr. kremi za roke. Ne kupujte olja samo zato, ker vsebuje ta ali oni vitamin. Če želite dejanski učinek tistega vitamina (npr. vitamina E), kremi dodajte čisti tokoferol. Enako velja za fitosterole: če želite dejanski učinek, uporabite koncentrat avokadovih ali sojinih fitosterolov: že v količini 1% je količina fitosterolov v 100 gramov kreme enakovredna več stotim gramom čistega olja.
 
To seveda ne pomeni, da je uporaba olj, ki vsebujejo določeno količino neumiljivih snovi in vitaminov, nesmiselna. Ravno nasprotno! Iz dostopnih podatkov oksidacijskega indeksa različnih rastlinskih olj je razvidno, da so olja, ki vsebujejo svoj naraven del neumiljivih snovi, v primerjavi z rafiniranim oljem bolj oksidativno stabilna. Poleg tega rastlinska olja ne vsebujejo le ene oblike vitamina, npr. alfa tokoferola, temveč različne oblike tokoferolov in tokotrienolov. Prav tako ne vsebujejo vitamina A v obliki retinoinske kisline, temveč v obliki drugih retinoidov ali beta-karotena. Vse te »druge« oblike lahko vaš izdelek le obogatijo. Vendar pa se pri tem zavedajte omejitev, ki jih postavljajo izredno nizke koncentracije v oljih v primerjavi s čisto aktivno sestavino.
 
Preden olje kupite, poglejte, katera olja že imate in poskusite se vprašati, ali se katero izmed olj po sestavi ali lastnostih približa olju, ki bi ga radi kupili. Vzemimo za primer, da bi radi kupili olje dvoletnega svetlina, pa imate že olje semen črnega ribeza. Oba vsebujete GLA, torej za ta namen zadostuje le eno olje. Drug primer bi recimo bilo olje rakitovca, ki bi ga želeli kupiti zaradi visoke vsebnosti karotenoidov. Doma imate že korenčkov macerat, ki je prav tako bogat s karotenoidi, v tem primeru je olje rakitovca le ponovitev. Spet tretji primer bi lahko bilo že večkrat omenjeno olje papaje, ki zveni močno eksotično, hkrati pa imate doma olivno olje… Za domačo izdelavo prijetnih in učinkovitih krem je dovolj le nekaj premišljeno izbranih olj.
 
Tako pri nakupu kot tudi pri uporabi bodite pozorni na toplotno občutljivost olj. Rastlinska masla in olja z veliko vsebnostjo enkrat nenasičenih maščobnih kislin lahko segrevamo, zato predstavljajo pravzaprav »osnovo« ali »srce« maščobne faze. Takšnih olj lahko kupimo tudi nekaj več, saj jih bomo zagotovo uporabili v skoraj vsaki emulziji.
 
Olja, ki vsebujejo veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin so občutljiva na segrevanje, zato jih je bolje dodajati v hladni C fazi. Emulzije tipa O/V vzdržijo le omejeno količino olj, ki jih dodamo v C fazi, zato smo pri uporabi teh olj precej omejeni. Nakup olj, ki so občutljiva na segrevanje, naj bo premišljen, da se čez pol leta ne boste znašli s skoraj polno stekleničko boraginega olja, ki je medtem postalo žarko. Po nakupu olj, ki vsebujejo veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin in so torej podvržena hitri oksidaciji in žarkosti, vanje kanite nekaj kapelj čistega tokoferola. Na ta način jim boste vsaj nekoliko podaljšali življenjsko dobo.
 
Pa še o poeziji
Ker je človek le človek, je njegov prvi odziv vedno čustven (in čuten) in šele nato racionalen. Na tem pravzaprav delujejo reklame in tudi celotna kozmetična industrija. Vsak izdelek je ovrednoten najprej po vonju, barvi, izgledu in občutku ter seveda po zvenečih (in po možnosti neznanih in eksotičnih) imenih. Vse sestavine, ki se ponašajo z imenom ali vonjem, dejanskih posebnih učinkov pa nimajo, lahko označimo kot »poezijo«.
 
Ljudje se pač radi razvajamo, želimo biti posebni in želimo imeti nekaj posebnega, zato bo našo pozornost bolj pritegnil napis »z arganovim oljem« kot pa »s sončničnim oljem«. Človek povezuje določene sestavine z neko klasifikacijo, z nekimi učinki ali določenimi lastnostmi. Sončnično olje je nekaj »vsakdanjega«, zato ga povežemo z idejo »nič posebnega«. Podobno se vzpostavi povezava med oljem šipkovih semen in občutkom razvajanja, med karitejevim maslom in hranilnim občutkom, med arganovim oljem ter pomlajevalnim učinkom.
 
Ko izbirate olja bodite pozorni tudi na te asociacije. Četudi morda sami veste, da bistvene razlike med tem ali onim oljem ni, ljudje, ki jim morda podarite vaše izdelke, tega ne vedo. Kombinacija posameznih rastlinskih olj in drugih sestavin naj bo premišljena in smotrna, vendar nikoli ne pozabite na poezijo, ta marsikdaj igra odločilno vlogo pri vrednotenju izdelka. Ljudje smo pač predvsem čutni in čustven.

53 komentarjev:

  1. Živjo,

    zelo si me razveselila s to objavo - taka in ovaka čudežna olja sem imela že dolgo časa na sumu, da niso nič posebnega in so bolj kot ne marketinški trik, a se nikoli nisem poglobila vanje. Skratka, spet zelo poučna in zanimiva objava. Hvala ti, da svoje znanje tako nesebično deliš z nami.

    Hruška

    P.S.: Na začetku osmega odstavka ti je tipkarski škrat zmaknil dve črki ... ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      žal je besed in reklame okoli olj zares veliko in potrebno je precej volje, da se prebiješ skozi kup informacij do zrna resnice. Olja so čudovita sestavina, vendar ne čudežna. :))

      Škrata sem iskala, pa ga nisem našla. Naj mu moje črke teknejo :)

      lp
      toncika

      Izbriši
  2. Hvala za tole. lp Sonja

    OdgovoriIzbriši
  3. Saj ne bi opozorila na škrata, a je naredil vsebinsko škodo. Pomoč:
    Med večkrat NEnasičenimi maščobnimi kislinami najdemo linolno ...

    Lp, Hruška

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      hvala za opozorilo. Škrat odpravljen in popravljen :)

      lp
      toncika

      Izbriši
  4. Pozdravljeni,

    zanima me kakšni so indeksi oziroma kvaliteta števil v tabeli https://www.dropbox.com/s/bw4md88bbr2lzko/Olja%20sestava.pdf

    Torej, z drugimi besedami, nikjer ne zasledim enote oziroma pomena navedenih števil. Bi naj pomenile količino v % določene mk, ali je to št. nenasičenih/nasičenih vezi ali št C-atomov... V glavnem, lahko bi bilo karkoli, tako da je vredno omembe..

    Hvala,
    Lp, L.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni,

      imate popolnoma prav, manjka podatek. Pravzaprav ste prvi, ki ste na to opozorili, pa to tabelo uporablja ogromno število ljudi na italijanskem forumi za kozmetiko. Prvi stolpec se nanaša na jodovo število (kar je tudi zapisano), vsi ostali stolpci (z izjemo zadnjega) pa podajajo zastopanost maščobnih kislin, ki so prisotne v olju, izraženo v odstotkih. Seveda so te vrednosti podane v razponu od-do, saj na sestavo olja (in razmerje maščobnih kislin) vpliva mnogo stvari kot npr. podvrsta ali hibrid rastline, klima, temperature, čas stiskanja itd.

      Lep pozdrav,
      toncika

      Izbriši
    2. Bi se že spodobilo, da kot kemik opazim kaj takšnega, vsekakor pa koristna tabela, tako da hvala za posredovanje..

      Lp, L.

      Izbriši
    3. Hvala vam za opozorilo :)

      lp
      toncika

      (ps: pravzaprav sem ob prebiranju vašega komentarja danes popoldne pomislila na to, da ste najbrž profesor/-ica kemije ali fizike... nisem bila daleč :))

      Izbriši
  5. Pozdravljeni,

    rada bi si naredila vitaminski serum za obraz, in sicer za mamo, ki ima suho kožo ter zame-imam normalno do mešano kožo. Doma imam kar nekaj olj, vendar nimam pa arganovega in makademije. Ravno gledam vašo priloženo tabelo olj :), in bi vas vprašala za mnenje. Za oljni serum za suho kožo-naredila bi za začetek le 50g seruma,uporabila pa bi naslednja moja olja; olje pšeničnih kalčkov-10g, olivno olje-8,35g, jojoba ali avokado olje-15g, tokoferol-1,5g. Katera olja pa bi priporočali za normalno do mešano kožo? Mogoče jojoba,mandelj?

    Hvala in lep večer

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni,

      olja, ki jih nimate na razpolago, zamenjajte z drugimi olji, ki ustrezajo koži vaše mame. Arganovo in makadamijino olje predvsem nahranita kožo, argan naj bi poleg tega imel nekaj antokisidantnih lastnosti (naj bi...!). Avokadovo olje je dobra izbira, prav tako olivno olje. Jojobino olje se imenuje olje, vendar je po svoji sestavi pravzaprav tekoči vosek. Navadno ga uvrščajo med olja, primerna za mastno ali mešano kožo, vendar je po mojih izkušnjah bolj primerno za normalno kožo. Seveda pa se človek od človeka razlikuje, ni nujno, da vam bo (ali ne bo) ustrezalo!

      Kot že rečeno so oljni serumi in drugi brezvodni izdelki bolj primerni za suho kožo, mastna ali mešana koža se navadno že sami dovolj mastita, da ne potrebujeta dodatne maščobe. Lahko poskusite izdelati manjšo količino - deloma uporabite težja olja (npr. avokado), delno pa hitro vpijajoča se olja (navadno so tista, ki imajo jodovo število višje od 130), npr. olje meloninih pešk, barvilni rumenik, konoplja ipd. V vsakem primeru morate ugotoviti, katera olja odgovarjajo vaši koži. Za vas odsvetujem uporabo mandljevega olja, saj je znano, da lahko deluje komedogeno (maši pore).

      Toplo priporočam tudi uporabo esterskih olj (npr. coco caprylate). Vem, da zvenijo močno nenaravno, vendar pa bistveno zmanjšajo občutek mastnosti na koži. Pa še čisto na koncu: 50 g oljnega seruma je kar veliko. Uporablja se ga zares po kapljicah (ena ali dve kapljici zadostujeta za cel obraz, seveda ga uporabljamo na vlažni koži!). Poskusite izdelati najprej 10 ali 20 g, tako vam ne bo škoda zavreči in ponovno izdelati novega, če vam mešanica olj morda ne bo odgovarjala :)

      Lp
      toncika

      Izbriši
  6. Pozdravljeni, zahvaljujem se vam za vaše mnenje in vse koristne nasvete. Bom probala malce skombinirati olja, odločila sem se, da bom arganovo olje nadomestila z olivnim in avokadovim oljem-vsakega polovica (v tabelici je jodovo število pri teh oljih skoraj enako, tako, da bi morali ti dve olji nekako nadomestiti arganovega), olje pšeničnih kalčkov, nabavila pa bom tudi to olje makademije. Upam, da bo mami odgovarjalo.

    Zase pa bom uporabila jojobo, olje grozdnih pečk ali orehovo (tudi ta dva sta si v tabelici nekako podobna) in makademijo. Glede esterskih olj pa še ne vem, bom najprej poiskusila brez pa mogoče kasneje kupim.

    Hvala in lp

    OdgovoriIzbriši
  7. sem pa pozabila vas še vprašati, če bi lahko oljnemu serumu dodali kakšna eterična olja na primer sivko, geranijo in v kolikšni količini?

    Hvala

    OdgovoriIzbriši
  8. naročila sem olje iz malinovih semen, ki ima visok SPF-25-30. Pa še ne vem s katerim bolj stabilnim bi ga zmešala? Mogoče namig, prosim?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      oprosti za tako pozen odgovor, vendar sem bila na sejmu v tujini in sem šele zdaj ponovno pred računalnikom :)

      Tvoje vprašanje je malček nejasno... zakaj bi ga rada zmešala? Za uporabo kot olje za sončenje? Preden se spustiš v kaj takega, ti toplo priporočam, da si prebereš objavo o Soncu in zaščitnih kremah (najdeš jo pod zavihkom Zanimivosti). Če bi rastlinska olja lahko res tako dobro delovala kot zaščita pred soncem, ali misliš, da bi se vsi strokovnjaki in kozmetologi sploh še ukvarjali s tako kompleksno in zahtevno zadevo kot je stabilizacija sončnih filtrov? S soncem se ni igrati, posezi raje po kakšni dobri (naravni) kupljeni zaščitni kremi, ki ima preverjen faktor za UVB in UVA zaščito.

      Lp

      Izbriši
  9. Izjemna globina znanja. Čestitam. Me pa zanima zakaj s taksnim znanjem ne naredite svoje blagovne znamke in kozmetiko prodajate? Opravicujem se ce boste vzeli to kot osebno vprasanje ampak res me zanima ali to znanje kako drugace vnovcujete in si z njim sluzite kruh?

    Se vprasanje kje kupiti tokoferol? V drugih clankih priporocate, da se oljem kane oljnato smolni izvlecek rozmarina, pri izdelavi mil. Ali priporocate ob nakupu olj za izdelavo mil za shranjevanje olj najprej dodati tokoferol, ker pa se ta ob umiljenju razgradi pa ob izdelavi mila se oljnato smolni izvlecek rozmarina?
    Hvala ker tako dobrohotno predajate vase znanje!
    Barbara

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo Barbara,

      hvala za pohvale :)

      Odgovor na vaše vprašanje ni en... Izdelati (popolno) kremo zase je težko, zelo težko. Če bi obstajala univerzalna kozmetika za vse, ne bi obstajalo na tisoče blagovnih znamk. In če je tako težko izdelati zares dobro kremo zase, ko pa svojo kožo najbrž najbolje poznamo, kako lahko izdelam dobro kremo za nekoga drugega - stotine drugih - ki jih sploh ne poznam? Nisem človek, ki bi zgolj za prodajo ustvaril svojo blagovno znamko, hkrati pa bi se v globini duše zavedala, da to ni to, da niti približno to ni takšen izdelek, kot bi si ga lahko vsak zase izdelal na osnovah in potrebah svoje kože. Zato tudi ne pišem in razdajam formul, če me kdo po njih vpraša. Lahko podam znanje; kdor želi, se lahko nauči.

      Glede tokoferola si poglejte objavo Kje kupiti in kaj kupiti (pod Osnovne informacije). Tam najdete seznam spletnih trgovin, ki prodajajo tokoferol, med njimi tudi Tovarna Organika, če se ne motim. Tokoferola nima smisla dodajati milom, saj se razgradi, če pa je dodan v olja, ki jih uporabite v milu, pa to ni nič narobe. V vsakem primeru je za daljšo obstojnost prostih maščob v milu priporočljivo dodati oljnato-smolni izvleček rožmarina. Oljnato-smolni izvleček rožmarina lahko dodate tudi oljem, da jih obvarujete pred oksidacijo (kot tokoferol namreč deluje kot antioksidant), vendar bodo vsa olja nato dišala po rožmarinu... Če jih uporabljate tudi za izdelavo krem ali mazil, toplo odsvetujem. V milu se vonj rožmarina izgubi, v oljih pa ne...

      Lep večer,
      toncika

      Izbriši
  10. Zdravo!
    Ne morem odkriti kakšno olje sm kupila rafinirano ali nerafinirano.Pri giseli sem kupla sezam gepresst bio olje.Gepresst google prevede v slovenščino isto,pri giseli prevede sezamovo olje pritisk.Pa kako naj vem kaj sem kupla.Zakaj pri nekateri piše rafinirano ,nerafinirano pri enih pa nič ne piše.kakšna pravila so tukaj ?če ne bi biilo pri nas toliko dražje bi sigurno kupovala pri organiki.oni imajo tako lepo vse napisano in razloženo ampak je tujina veliko cenejša.Ko bi vsaj prevodi bli ok.Lahko pritisk pomeni hladno stiskano?torej so nerafinirane maščobe.a mam prav?lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      za kakršna koli vprašanja, ki jih imate v zvezi z izdelki nekega prodajalca, se prosim obrnite na prodajalca. Če ne piše na spletni strani za kakšno olje gre, vam lahko odgovori le prodajalec - jaz ne morem ugibati. Pravila ni nobenega, olje je olje in važno je, da zapišejo katero olje (lešnik, mandelj itd). Za (klasično) kozmetično uporabo načeloma niso dolžni zapisati niti, ali je hladno ali toplo stisnjeno in ali so pri pridobivanju bila uporabljena kakršnakoli topila ali drugo. Prav tako niso dolžni napisati, ali je olje rafinirano ali ne. Dolžni so napisati samo, ali gre za olje/maslo in ali je ta maščoba hidrogenirana. Vse ostale informacije so samo dobra volja prodajalca.

      Rafinirane in nerafinirane maščobe niso isto kot hladno stiskano ali toplo stiskano. Hladno stiskano olje je lahko tako rafinirano kot nerafinirano, toplo stiskano olje prav tako. Ponavljam: za vprašanje o dotičnem sezamovem olju se morate obrniti na prodajalca.

      Lp

      Izbriši
  11. Zdravo!
    Hladno stiskano nerafinirano olje je sigurno boljše za kožo kot toplo stiskano nerafinirano.Ali sem nekako prav razumela vaš članek o oljih?Ni mi čisto jasno kakšno olje je to Organsko, rafinirano, hladno stiskano olje makadamije (INCI: Macadamia Ternifolia) ali je to možno da je rafinirano in še po vrhu hladno stiskano?Ne vidim smisla ,da ga hladno stiskajo potem pa rafinirajo.Kakor razumem če olje hladno stiskajo obdržijo veliko dobrih stvari v olju,zakaj ga potem rafinirajo?Ok oduzamejo mu barvo in vonj sigurno pa tudi določene vitamine Jaz ima makadamijevo rafinirano olje je čisto brez vonja in rumenkaste barve.zdaj pa imam občutek da če je rafinirano nima nobenega smisla ga uporabljati,ker kaj pa je temu olju ostalo?Kaj pridobimo z nerafiniranim toplo stiskanim oljem?tudi tukaj mislim da se dobre snovi uničijo ker je toplo stiskano?joooj joj saj mi je že veliko bolj jasno ampak še vedno me medejo določene stvari-lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      se vam ne zdi, da si malček preveč komplicirate življenje?

      Organsko, ekološko, bio ali konvencionalno označuje NAČIN PRIDELAVE rastline. Torej kako je bila rastlina vzgojena.

      Ne glede na to, kakšna vrsta pridelave je bila, je olje lahko: toplo stiskano ali hladno stiskano. Nekatera so lahko EDINO toplo stiskana. Hladno stiskana so načeloma boljša, ker toplotna obdelava deloma poškoduje maščobne kisline. Hladno ali toplo stiskanje NIMA bistvenega vpliva na neumiljene sestavine (to je le stvar kasnejšega rafiniranja).

      Ne glede na to, kako je bilo olje stiskano in kakšne pridelave je, imamo lahko rafinirano ali nerafinirano olje. Ogromno nerafiniranih olj SMRDI, in to zelo, zato pač stvari jemljite takšne kot so in pač kupite rafinirano olje, če nerafiniranega ni mogoče dobiti.

      Rafiniranemu olju ostanejo maščobne kisline. Ponavljam kar sem že velikokrat napisala in poudarila: prisotnost "dobrih" sestavin v olju (vitaminov, neumiljivih snovi itd) je v olju ZANEMARLJIVA, saj ostaja v veliki večini primerov pod 1% (izjema je recimo karite in drugi). Če kupite rafinirano olje, vitamin E in neumiljive snovi ter prvega uporabite 10%, ostala dva pa vsakega uporabite 1% boste koži dala VEČ kot če bi uporabila 100% nerafinirano olje.

      Lp

      Izbriši
  12. Zdravo!
    Ja Tončka imate prav včasih si res preveč zakolmpliciram vse skupaj ampak zdaj mi je pa res jasno glede olj.Vedno želim priti stvari do konca in vedno ta lastnost ni ok,včasih pa je.Hvala lepa za vse današnje odgovore želim vam lepe in mirne praznike.:)

    OdgovoriIzbriši
  13. Zdravo!
    Ali je palmovo olje isto kot maslo.Pri grace imajo palmovo maslo pri giseli pa imajo olje!
    lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja in ne...
      "Olje" ali "maslo" označuje samo to, da je maščoba v tekočem ali trdem stanju. Enako je pri kokosovi maščobi - ker se utekočini pri relativno nizki temperaturi, ga nekateri imenujejo olje, drugi pa maslo. Dejansko pa je maščoba (po sestavi) vedno ista.

      Pri palmi je bolj kot to, ali ga poimenujemo "olje" ali "maslo", pomembno to, iz katerega dela palminega sadeža je maščoba pridobljena. Maščoba iz mesa (palm oil) in maščoba iz koščice (palm kernel oil) sta namreč zelo, zelo drugačni in se tudi v milu obnašata povsem drugače.

      Lp

      Izbriši
  14. Zdravo!
    kakšna je razlika med organskim,ekološkim in klasičnim maslom pa bio pa joj res ne več kaj naj kupim.vsaka spletna stran ima drugače napisano.Bolj ko raziskujem manj mi je jasno.
    Lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hm... zakaj se mi zdi, da sem vam že nekoč rekla, da preveč komplicirate?

      O posameznih načinih pridelave si lahko na stricu googlu preberete ogromno in še več.

      Izbriši
  15. Zdravo!
    Res ste mi rekla,da preveč kompliciram ampak vam bom razložila zakaj sem taka da boste mogoče razumela moj vidik,Sem človek in ko me nekaj zanima želim vedeti skoraj vse ,da potem lahko tudi stojim za svojimi besedami in da so podkrepljene z znanjem.Če kaj nimam rada so ljude ki se nekaj na pol naučijo ,potem pa prodajajo in zavajajo ljudi.To da tako kompliciram in vrtam je zato ,ker sem ugotovila kako je lahko naravno milo škodljivoza kožo če kar nekaj kombimniraš in še sam točno neveš ali je škodljivo za ljudi-Želim biti 100%da so moja mila nežna do kože in da slučajno ne bi škodovala ljudem z mojim izdelkom.Tega si pač ne bi oprostila,vem da se vedno lahko kdo najde ki mu bo naravno milo izsušilo kožo ampak to se lahko res zgodi samo ljudem ki imajo res težave s kožo.Veste pa tončka ,da ko sem vam začela pisati nisem imela pojma ,zdaj pa mi je veliko bolj jasno in to gre zasluga moji vstrajnosti in vašemu potrpljenju.Še en primer vam bom opisala.Nekdo oglašuje da dodaja v mila e vitamin.In ker sedaj vem da se e vitamin uniči zaradi naoh-ja sem mu to tudi povedala.Rad bi da ljudje kupujemo izdelke pri kateri npr e vitamin res deluje ne pa da se napiše efekta v milu pa ni.Ne maram zavajanja,zato tončka tako kompliciram.
    lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      učiti se in razumeti je eno, iskati dlako v jajcu pa drugo. Prav je, da se učite in da želite stvari razumeti, vendar razumite, da z iskanjem prevelikih detaljev izgubljate pogled na celoto. To je klasična zgodba o gozdu in drevesih: okoli sebe vidite samo drevesa, sprašujete pa se, kje je gozd.

      Škodujete lahko samo, če je v milu prebitek NaOH. Vse ostalo je pa stvar boljšega ali slabšega, nežnejšega in manj nežnega. Nič drugega. Kar pa sva tudi že obilno obdelale.

      Lp

      Izbriši
  16. Pozdravljena!
    Delno se strinjam z vami,da iščem dlako v jajcu,vendar vseeno ne morem čisto iz svoje kože.Ne samo da ste strokovnjakinja na svojem področju ob vaših komentarjih se človek lahko tudi malo bolj vase zazre.:)

    OdgovoriIzbriši
  17. Živjo,

    Že od nekdaj se najraje mažem z raznimi vazelini in mazili, kreme mi nikoli niso bile všeč. Sicer imam mešano kožo. Včasih sem si ta mazila kupovala, potem pa sem začela s pridelavo konoplje in olja in si pač sama začela izdelovati preprosta mazila na osnovi konopljinega olja.

    Jasno mi je, da je to olje precej nestabilno in, da ga ne gre pregrevati, tako da sem najprej stopila vosek in masla, potem odstavila iz vira temperature, hitro dodala olje in nazadnje še EO, tokoferol, ipd. Maža mi na srečo zelo ustreza, tudi mojim bližnjim, sploh v mrzlih zimskih dneh, uporabljam pa jo celo poleti.

    1. Ali je, glede na vse napisano v tej objavi, mazilo na osnovi konopljinega olja (dodano je le še avokadovo za pozimi in pa olje pšeničnih kalčkov na koncu) čisto zgrešeno, glede na to, da se malo vseeno 'pogreje'?

    2. Ali je smiselno takemu mazilu dodajati tokoferol in olje pšeničnih kalčkov hkrati (olja dodam cca 2%, tokoferola 1%). Porabim ga sicer kar hitro.

    Sedaj si želim še pripraviti mazilo za nosečniški trebuh. Sem že videla en tvoj odgovor med komentarji na to temo, tako da sem že našla nekaj tvojih info. Sama sem šla gledati neko znano kremico, ki jo uporabnice zelo pohvalijo, si malo pogledala sestavine, ugotovila, da jih je cel kup verjetno brezveznih, sem pa vendarle izločila šipkovo olje, tamanu olje, olje rakitovca, morda olivno in mandljevo olje, seveda svoje konopljino olje, dodala pa bi še karite in kakav maslo, tokoferol, hialuronsko raztopino, morda glicerol ali pantenol.

    3. Ali imajo smisel vsa ta različna olja za to potrebo (šipkovo, tamanu, rakitovec, mandelj)?

    4. Ali imata v primeru dodajanja hialuronske razt., glicerol in pantenol smisel?

    Pa še tole, zgornji link na Sestavo olj mi nekako čudno odpre dokument, tako da vidim le delno 1. stran tabele. Ali je možno to dobiti ali obnoviti, da bo dostopno?
    https://www.dropbox.com/s/iacreoy88nhfkw8/Olja%20sestava.pdf

    Cel kup vprašanj. :) Hvala ti za kakršenkoli odgovor!

    Lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena, Nina.

      Vprašanja so fina stvar. Iz teh se učiš ti in tudi jaz. Vsako vprašanje nekaj prinese :) Bom šla kar po točkah.

      1. Nič se ne boj, zaradi tako kratkega segrevanja se konopljino olje ne uniči. V stiku s toplimi sestavinami je kratek čas, pa še to v bistvu že med ohlajanjem. Pri oksidaciji olj sta zelo pomembni dve stvari: temperatura in čas. Tako eno kot drugo vpliva na oksidacijo olja, zato je v tem primeru škoda relativno majhna.

      2. Če olje pšeničnih kalčkov dodajaš zato, ker vsebuje nekaj (malo malo) vitamina E, je ob uporabi samega vitamina E povsem nesmiselno dodajati še pšenične kalčke. Vsebnost vit. E v olju je tako minimalna, da komaj samo sebe uspe zaščititi. Pomisli, kako hitro se pokvari olje pšeničnih kalčkov ;) Če pa ga dodajaš zaradi olja samega, ker ti njegov učinek odgovarja, pa le dodaj.

      3. Če sem prav razumela, bi rada izdelala izdelek proti strijam. Torej, prvič, strij ni mogoče odpraviti, vsaj ne s kozmetičnimi izdelki. Lahko se stvar ublaži, vendar je tudi to "ublaženje" relativno. Zmagala bo genetika. Pri strijah - če jih še nimaš - deluješ na dveh ravneh, med nosečnostjo med njihovim nastajanjem in ko se že pojavijo, dokler so še v rdeči fazi. Pomembno je, da dodajaš sestavine, ki izboljšajo elastičnost (neumiljive snovi, mandljevo olje, olivno olje, izvleček azijskega popnjaka, ki hkrati izboljša prekrvavitev in vpliva tudi na elastičnost žil), maščobe kot šipkovo olje, karitejevo maslo itd, vitamin E in C, prvi za elastičnost kože, drugi pa za tvorbo kolagena ter seveda vlažilne sestavine kot hialuronat.

      Za pdf o oljih bom preverila. Meni ga sicer odpre normalno, bom pa poskusila zamenjati.

      Lp
      Tončka

      Izbriši
    2. Hvala ti za vse dragocene odgovore. :) V bistvu si mi potrdila, kar sem predvidevala. Se kar strinjam glede vitamina E, vedno sem nekako dvomila o uporabi olja pšeničnih kalčkov v ta namen, za drugo (aminokisline), pa je že moje konopljino olje verjetno dovolj 'bogato', s tem, da poleg tega tudi nikoli ni izpostavljeno prevažanju, svetlobi, ipd. Ne vem pa, kaj bi OPK lahko še drugega doprineslo v tako majhni količini.

      Glede trebuha je pa tako, da nisem nagnjena k strijam in jih (vsaj zaenkrat) še nimam, tako da bi v bistvu mazilo imela bolj za to, da me ne bi tako srbelo in vezalo po njem zaradi raztezanja kože. Bom upoštevala kar si napisala in sestavila nekaj.

      Ne vem, če si že kaj spremenila, ampak tabelo sedaj lahko odprem normalno. Super si, hvala lepa!!

      Lep vikend, Nina

      Izbriši
    3. Še eno vprašanje. Koliko bi morala dodati v svoje mazilo vlažilnih učinkovin (npr. hialuronska raztopina - 1%), da bi z mazilom poskrbela tudi za ustrezno vlaženje kože. Torej, ali je sploh možno doseči zadostno vlaženje kože s samo anhidridnim izdelkom in dodatkom hialuronske raztopine ali je dobro kombinirati tudi s kakšno kremo na vodni osnovi?

      Hvala!

      Izbriši
    4. Živjo Nina.
      Maščobe ne vlažijo, pripomorejo pa k vlažnosti kože. Maščobe namreč delujejo kot (napol)okluzivi - torej na koži naredijo tanek sloj, ki zmanjša izgubo vode iz kože zaradi izhlapevanja oz. transepidermalne izgube. Vendar pa koži vode ne prinašajo - za to lahko poskrbijo samo vlažilne sestavine, npr. glicerol, hialuronska kislina itd. Vendar pa vlažilne sestavine lahko delujejo le, če je tudi v okolici (npr. kremi) nekaj vode. Torej ja - za optimalno vlaženje je vsekakor bolje, da se uporabijo tako maščobe kot vlažilne sestavine.

      Lp
      Tončka

      Izbriši
    5. Si pa hitra :)
      Bom poizkusila potem s formulacijo kakšnega novega recepta z dodatkom vodne faze. Ali bi bila osnova za cold cream dobra za izdelavo? Želim torej dobro vlaženje kože, še vedno pa bi rada, da je krema bolj kot mazilo in manj kot 'krema', če me razumeš. Olju bi pa pridružila še karite in kakavovo maslo, hialuronsko raztopino, v eni izmed različic pa še skvalen, tokoferol in vitamin C. Pri slednjem me zanima (glede na to, da le-ta za uporabo ni najbolj enostaven), če je tale zadeva v redu in, če lahko nadomesti vitamin C v prahu:
      https://www.beautyever.pl/ekstrakty-roslinne-z-owocow-rozy

      Ali mazilo kot je npr. cold cream lahko hranimo tudi izven hladilnika (npr. z dodatkom Cosgarda)?

      Bi imela ti pri teh sestavinah in načinu formulacije zgornjega izdelka kakšen zadržek že takoj na začetku? Pacanju tele 'čorbice' se bom sicer prepustila z največjim veseljem, tudi če ne uspe. ;)

      Hvala ti! Lp, Nina

      Izbriši
    6. Hm. Ti bi pa rada iz kroga naredila kvadrat.

      Torej. Dobro vlaženje = krema. Mazilo je pač mazilo. In cold cream ima svoje omejitve - velike omejitve. Moraš jo obvezno izdelati na toplo, nobenih vodnih dodatkov v ohlajanju. Kako bi dodala hialuronsko kislino, ki se jo mora obvezno dodati v hladni, C fazi? Kako bi dodala vitamin C, ki prav tako ne sme biti segret?

      Če želiš v enem izdelku tako dobro vlaženje kot maščobe, je izbira emulzija. Lahko v/o ali o/v. Pri čemer v/o da tisti občutek "mazila", vendar je tudi preceeeeej bolj zahtevna za izdelavo, sploh s formulacijskega stališča.

      Druga izbira je ločen izdelek. Vlažilni gel ali serum kot samostojen izdelek, ki ga namažeš preden namažeš mazilo. Nato pa mazilo oz. cold cream, kar ti bolj odgovarja.

      Izdelek, ki si ga linkala, je izvleček šipka. To ni ravno vitamin C. Vsebuje sicer vitamin C, a ni to vitamin C. Poleg tega: ravno tako bi ga bilo dobro stabilizirati in oksidacijsko zaščititi kot navaden vitamin C. Domnevam, da bo ravno tako hitro oksidiral kot askorbinska kislina...

      Ta ista trgovina ima tudi maščobno obliko vit. C - tetrahexyldecyl ascorbate: https://www.beautyever.pl/pl/p/OLEJOWA-WITAMINA-C-nie-podraznia/116
      Ravno tako ga je dobro stabilizirati z dodatkom vit. E, vendar je v primerjavi s šipkom ali askorbinsko kislino gotovo bolj stabilen.

      Cold cream lahko hraniš tudi izven hladilnika. Če jo konzerviraš, zdrži dlje, seveda.

      Lp
      Tončka

      Izbriši
    7. Ja, verjamem, da tako izgleda, vendar so žal omejene tudi moje izkušnje, saj sem do sedaj izdelovala le mazila, tako da res ne vem, kako se obnašajo sestavine pri izdelavi krem, ki vsebujejo tudi vodo. Bo treba poizkusiti.

      Druga izbira z dvema izdelkoma bo torej kar prava zame. Hvala za link in vse odgovore!

      Lp, Nina

      Izbriši
    8. Nič hudega, le korajžno. Najprej dva ločena izdelka, potem pa lahko poskusiš s kako bolj preprosto kremo. Počasi boš spoznavala sestavine in se naučila tudi bolj kompleksnih izdelkov. Tudi jaz sem se na začetku zaletavala (v nemogoče poskuse) ;)

      Lp
      Tončka

      Izbriši
    9. Zdravo,
      po mojih lastnih izkušnjah lahko veliko naredite proti strijam, ampak ne toliko z izbiro kreme/mazila, ampak z res dosledno vsakodnevno masažo. Jaz sem zelo nagnjena k strijam, jih imam po bokih še iz najstniških let, moja mama jih ima ogromno po trebuhu, jaz pa po trebuhu niti ene navkljub dvakratni nosečnosti. Sem se pa od trenutka, ko sem izvedela za nosečnost, vsak večer pol ure masirala z mandljevim oljem, zjutraj pa malo krajši čas, ampak je delovalo. Ampak res dosledno in nič kaj preveč nežno.
      LP Mateja

      Izbriši
    10. Pozdravljena Mateja,
      pri strijah je faktorjev, ki na njihov nastanek vplivajo, veliko. Pri že obstoječih strijah nimamo veliko manevrskega prostora, preventivno pa lahko vplivamo na elastičnost kože. Strije so namreč posledica raztezanja kože (zaradi nosečnosti, prekomerne teže itd) ter neelastičnosti kože oz. nesposobnosti, da bi od dolgotrajnem raztezanju ohranjala enako strukturo.

      Uporaba določenih izdelkov in sestavin vpliva na elastičnost kože - seveda pa morajo biti te sestavine vtrte v kožo. Če mislite, da je bila za vas odločilna masaža, imate le delno prav. Masaža je koristila, vendar ste ob tem uporabili mandljevo olje, za katerega so znanstveno dokazali, da zmanjšuje strije. Torej ste uporabili tudi pravo sestavino. Pa tudi zelo zgodaj ste masažo začeli, kar tudi zelo vpliva ;)

      Skratka, da nekaj deluje, ni pomembna le tehnika ali le sestavina ali le genetika. Pomembno je vse ;)

      Lp
      Tončka

      Izbriši
  18. Pozdravljeni,
    uporaba vodnega in oljnega seruma se mi prav čudovito obnese. V oljnem uporabljam tudi delež šipkovega olja. Zasledila sem, da olj z večkrat nenasičenimi mašobami ni fino uporabljati za dnevno nego v poletnih mesecih. Je to res? Mogoče sem si nerodno zapomnila. Ali mogoče to velja le za šipkovo, ker vsebuje nekaj vitamina A.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena,
      super, me veseli, da se vam kombinacija dobro obnese!
      Glede nenasičenih maščob v poletni sezoni se jih res ne priporoča v velikih količinah za dnevno nego ter se jih prestavi v nočno. Razlog je povsem preprost: nenasičene maščobne kisline na sončni svetlobi + toploti lahko oksidirajo. Rezultat je ta, da imamo na koži pravzaprav oksidirano olje, ki sprošča proste radikale, prispeva k staranju, draženju itd. Minimalna količina nenasičenih olj - pod pogojem, da se soncu izogibate - pa načeloma ne bo dala težav.

      Lp
      Tončka

      Izbriši
    2. Hvala. Potemtakem predpostavljam, da tudi skvalen pomaknem v nočno nego. Enkrat nenasičene bi za dnevno nego lahko uporabljala, ali raje tudi ne? Coco caprylat pa verjetno ni sporen.
      Prav lepa hvala.
      Lp

      Izbriši
    3. Pozdravljena.
      Skvalen je naravno prisoten na naši koži in njegova naloga je pravzaprav ravno ta, da deluje kot antioksidant, da torej prepreči nadaljnje poškodbe na drugih snoveh.

      Razlika med nenasičenimi MK in antioksidanti je ta, da nenasičene MK lahko oksidirajo vendar ne delujejo kot lovilci radikalov. Antioksidanti pa ščitijo druge lipide ali celice pred prostimi radikali. Skratka, prvi delujejo negativno, drugi pa skušajo vse skupaj popraviti oz. preprečiti.

      Enkrat nenasičene mk so z vidika stabilnosti bolje kot večkrat nenasičene. Pomislite samo na to, da je olivno olje pravzaprav sestavljeno v večji meri iz oleinske kisline, ki je enkrat nenasičena, pa ga lahko brez težav segrevamo. Problem dolgotrajne samostojne uporabe olja, ki vsebuje ogromno oleinske kisline je po znanstvenih raziskavah ta, da lahko poškoduje barierno funkcijo. Poudarjam, da je problem bil raziskan samo v primeru samostojne uporabe takšnih olj ter v primeru daljše nege, s kombinacijo z drugimi olji z drugimi maščobnimi kislinami se ta možnost (načeloma) ne pojavi.

      Coco caprylate in ostala "sintetična" olja pa nikakor niso problematična ;)

      Lp
      Tončka

      Izbriši
    4. Hvala za obrazložitev. Sem že napravila dnevni serum iz večinoma stabilnih olj (kokosovo in jojoba) z kanček rakitovca in seveda z vsemi ostalimi dodatki o katerih dva že govorili (vit c, skvalen, coco caprilat, coQ10, vit E, eterična olja)

      Izbriši
    5. Super! Zdaj pa še čakamo na poročilo o prijetnosti, učinkovitosti in seveda o splošnem vtisu ;)

      Izbriši
    6. Poročilo o učinkovitosti je čudovito...pomladili so me kar za 10 let. 😀
      Serumi so super.Občitek na koži je zelo prijeten in prav nič masten. Še enkrat bi vprašala koliko rakitovca bi še bilo dopustno dodati v dnevni serum, je 2% preveč? Za dnevni serum mi je kar fino, da me malo "pobarva".
      Hvala in lep večer

      Izbriši
    7. Ojla,

      najprej en iskren OPROSTI za tale pozen odgovor. Blogger mi sploh ni pošiljal obvestil o komentarjih! Res se opravičujem!

      Me veseli, da si našla svoj recept ;) Pri rakitovcu imaš v mislih CO2 izvleček? Načeloma ga lahko uporabiš tudi do 2%, vendar toplo priporočam test barve. Intenzivnost barve je odvisna od proizvajalca do proizvajalca, če je močno intenzivne barve se raje omeji na kakšen odstotek nižje, da ne boš korenčkasta ;)

      Lp
      Tončka

      Izbriši
    8. Nič zato, saj se nikamor ne mudi. ☺ Hvala za odgovor, a v mislih sem imela olje rakitovca. Zanima me, glede na to, da spada med nestabilna na svetlobi olja, koliko ga lahko dodam v serum za dnevno nego.

      Izbriši
    9. Joj, mene je pa kar spreletelo, ko sem pod komentarji videla vse neodgovorjene! Sem kar malo jezna na tale blogger!

      Precej je odviso od celotne formule ter od tega, ali bo koža veliko izpostavljena soncu ali ne. Če bo obraz vedno zaščiten, si zaradi nenasičenih MK ni potrebno beliti glave. Če bi se pa na soncu pekla in pražila, je uporaba nenasičenih lahko kar hud zalogaj za kožo. Kakorkoli, 2% je izredno malo, ob uporabi tokoferola kot antioksidanta ne bi smelo biti nobenih težav.

      LP
      Tončka

      Izbriši
    10. Prav lepa hvala. Na soncu se sicer nikoli namenoma ne cvrem, mogoče me pri vozičkanju in tekanju za otroci kaj ujame. Sicer pa ga dam res malo, preveč sploh v kombinaciji z CoQ10 si hitro korenčkast. Lep dan, Tjaša

      Izbriši
  19. Pozdravljena Tončka!
    Najprej bi se rada zahvalila za vaše objave, saj mi predstavljajo vir dragocenega znanja in mi dajejo pogum za lastno ustvarjanje kozmetičnih pripravkov :)
    Zanima me s katerim oljem bi lahko v receptu zamenjala olje malinovih semen?
    Že vnaprej najlepša hvala za odgovor in le tako naprej!
    Ana

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena Ana,

      hvala :)
      Olje malininih semen lahko zamenjaš s kakšnim drugim oljem, ki ima večji delež linolne in alfa-linolenske kisline, npr. borovnica, rakitovec (iz semen), šipek, konoplja ipd. Glede na to, da olje malininih semen vsebuje tudi nekaj karotenoidov in tokoferola, bi morda še najboljša zamenjava bil rakitovec (iz semen), vendar pa lahko tudi izbereš npr. šipkovo olje, pa dodaš nekaj izvlečka korenčka in vitamin E ;)

      Lp
      Tončka

      Izbriši

LinkWithin

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...