Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu kozmetičnih izdelkov? 1. del: Kaj je INCI in kako ga beremo?

Zadnje čase se v komentarjih pogosto pojavljajo vprašanja v zvezi s kozmetičnimi izdelki, ki jih najdete na prodajnih policah. Namen bloga – kot sem že večkrat ponovila – ni ta, da bi analiziral INCI različnih izdelkov in svetoval, katerega kupiti in katerega raje pustiti na policah. Blog sem začela pisati predvsem zato, da bi lahko še koga navdušila nad izdelavo domače kozmetike in naučila tega čudovitega hobija.
 
Ker pa vem, da veliko bralcev redno raziskuje in išče tudi dobre izdelke v prodaji, sem se odločila, da bom skušala strniti vse drobne nasvete, ki jih lahko upoštevamo ob nakupu. 

Morda de sprašujete, zakaj tako? Predvsem iz enega samega razloga: različni certifikati naravne kozmetike (Ecocert, BDiH, Soil association itd) so zelo strogi pri upoštevanju porekla in razgradljivosti sestavin; agresivnosti in smotrnosti le-teh pa pogosto ne upoštevajo. Eden izmed takšnih razvpitih primerov je recimo SLS (Sodium lauryl suphate) – pridobljen iz naravnih virov in povsem razgradljiv, vendar pa močno, zares močno agresiven. Tako zelo agresiven, da ga je iz svojih izdelkov črtala skoraj celotna kozmetična industrija. Je potrebno poudariti, da ta sestavina ne bi smela kaj početi v Ecocert izdelkih?

Naj posebej zapišem: namen te objave ni postavljati mejnih količkov, označiti sestavine (ali znamke ali certifikate) kot pozitivne ali negativne. Prav tako ni namen objave deliti svet na črno in belo (ravno nasprotno!) ali delati zastonjski terorizem. Za to že dovolj poskrbita celoten slovenski in tuji splet. Resnica ne tiči ne v eni ne v drugi skrajnosti, temveč nekje vmes.
 
Ne glede na to, ali kupujete certificirane ali druge kozmetične izdelke, vam bodo naslednje objave morda prišle prav. Pri vsakem izdelku, ki ga kupite ali želite kupiti, vedno preberite INCI. Pri tem se zavedajte, da neka sestavina ni nujno slaba ali nujno dobra, pogosto imamo lahko opravka z dobrim izdelkom s slabimi sestavinami – vprašanje je le, v kakšni količini so te sestavine uporabljene. Zato je pozicija neke sestavine v INCI seznamu zelo pomembna, predvsem na osnovi tega lahko sklepamo, kakšen bo izdelek. Bolj kot sama sestavina je pomembno sosledje in kombinacija le-teh: pomembna je formula.
 
Kako mora biti zapisan INCI?
INCI je kratica za International Nomenclature of Cosmetic Ingredients. Vsaka sestavina, ki se jo uporablja v kozmetiki, ima namreč neko mednarodno nomenklaturo (ime), ki se ga morajo držati vsi – od proizvajalcev surovin do proizvajalca kozmetičnih izdelkov. Po evropski zakonodaji morajo vsi kozmetični izdelki, ki so v prometu v Evropski Uniji, imeti na embalaži ali spremnem informativnem listku zapisane sestavine, iz katerih so sestavljeni. Ta seznam sestavin se prav tako imenuje INCI.
 
Pri zapisu INCI imena se upošteva mednarodno določeno ime, ki je po večini angleško, npr. Cetyl alcohol, Gylcerin, Coco-glucoside itd. Izjema so voda, čebelji vosek, med, sestavine, pridobljene neposredno iz rastlin ter barvila (razen barvila za lase). Barvila so zapisana po CI številki, pogosto pa številki sledi tudi mednarodno ime, npr. CI 77489 (Iron oxide). Voda je vedno zapisana z latinskim izrazom Aqua, enako tudi čebelji vosek (Cera flava ali Cera alba) ter med (Mel). Prav tako so z latinskim imenom zapisana imena rastlin, iz katerih se neposredno pridobiva kozmetične sestavine kot so olja, voski, hidrolati, izvlečki ipd. Tako npr. Prunus amygdalus dulcis oil pomeni olje sladkega mandlja (Prunus amygdalus dulcis je latinsko ime sladkega mandlja); Copernicia cerifera wax je vosek karnauba, Citrus aurantium var. amara flower water je hidrolat nerolija, Urtica dioica leaf extract pa je izvleček koprive. Pri vseh teh sestavinah je lahko v oklepaju podano tudi angleško ime, tako bi imeli npr. Aqua (Water), Cera alba (Beeswax), Cera flava (Beeswax), Mel (Honey) Prunus amygdalus dulcis (Sweet almond) oil, Copernicia cerifera (Carnauba) wax, Citrus aurantium var. amara (Bitter orange) flower water, Urtica dioica (Nettle) leaf extract. Prevod v oklepajih ni obvezen, zato ga nekateri proizvajalci ne zapisujejo.
 
Zapis INCI mora slediti določenim pravilom. Uporabljene sestavine morajo biti zapisane v vrstnem redu od tiste, ki je je največ, do tiste, ki je je najmanj. Sestavine, ki so v izdelku prisotne v količini, nižji od 1%, so lahko zapisane poljubno, brez vrstnega reda. Na prvem mestu v INCI bo zato tista sestavina, ki jo je največ (navadno voda), na drugem tista, ki jo je malo manj, na tretjem tista, ki jo je še manj itn. Na neki točki bomo prišli do tistega 1%, kjer so sestavine razvrščene pomešano, ne glede na to, ali je nekatere sestavine več ali manj.
 
Čisto na koncu se navadno znajdejo še alergeni iz eteričnih olj, to so tisti znani Geraniol, Citronellol in podobni. Po zakonu morajo biti vsi alergeni, ki jih vsebujejo uporabljena eterična olja, zapisani na INCI seznamu, če je njihova količina večja od 0,001% za kreme in druge izdelke, ki jih ne speremo, oz. če je njihova količina večja od 0,01% v izdelkih, ki jih speremo. Vendar pa prisotnost takšnega seznama še ni jasen znak, da je proizvajalec uporabljal samo eterična olja. Prav tako odsotnost takšnega seznama ni jasen znak, da je proizvajalec uporabljal samo parfumska olja. Tudi parfumska olja lahko vsebujejo popolnoma iste alergene kot eterična olja (ki morajo zato biti navedeni), hkrati pa obstajajo tudi eterična olja, ki alergenov ne vsebujejo, zato ni potrebno ničesar izrecnega dopisati. Latinska imena eteričnih olj pa boste največkrat zaman iskali v INCI seznamu: vse, kar diši, je po zakonu varovano kot avtorska oz. poslovna skrivnost in se tako skrije za INCI imenom Parfum ali Fragrance, ne glede na to, ali je to mešanica eteričnih ali parfumskih olj.
 
Kako se bere INCI?
Po vrsti, seveda. No, zapomniti si moramo samo dve pravili. Prvo je to, da so sestavine vedno zapisane po vrstnem redu glede na to, koliko je neke sestavine v izdelku (od največ do najmanj), pri čemer pa so sestavine, ki jih je manj kot 1% lahko zapisane neurejeno. Najbrž se takoj vprašate, kako boste pa vedeli, kje je tisti 1%?
 
Obstaja kar nekaj kazalcev, ki nam pokažejo, kje se skriva meja enega odstotka. Pravzaprav obstaja kar nekaj kazalcev, ki nam povedo, v kolikšni količini so uporabljene neke sestavine. Seveda je dobro, da vsaj malo poznamo sestavine in njihove funkcije. Pri vsem tem pa je še kako pomembno, kateri izdelek imamo v rokah!
 
V grobem lahko sestavine, ki nam pokažejo mejo enega odstotka, razdelimo v naslednje skupine:
Takoj, ko v INCI najdemo eno izmed naštetih sestavin, smo po vsej verjetnosti prišli do meje enega odstotka – ne glede na to, kje se nahajajo vse ostale sestavine. Pomnite, da so sestavine, ki so uporabljene v količinah, nižjih od 1%, zapisane naključno.
 
Meja enega odstotka je pomembna samo iz enega razloga: na ta način lahko ugotovimo, ali so določene aktivne snovi (npr. vitamini) zares prisotne v uporabnih vrednostih ali so tam samo za reklamo. Če krema vsebuje vitamin E, le-tega pa najdemo v vrsti za konzervansom, je vitamin E šel bolj mimo kreme kot pa vanjo.

Ker je poglavje o razvozlavanju INCI seznamov precej obširno, sem se po temeljitem premisleku odločila, da ga razdelim v tri večje sklope. Tej objavi bosta sledili zato še dve. Prva bo posvečena različnim skupinam kozmetičnih izdelkov ter posebnostim, ki jih moramo upoštevati pri branju etiket, saj moramo biti pri izbiri tonika pozorni na povsem druge sestavine kot npr. pri izbiri šampona. Druga objava pa bo posvečena sestavinam: katerih se je bolje vedno in povsod izogibati ter pri katerih je odločilna njihovo mesto v INCI.

Oznake: , ,