petek, 16. maj 2014

Na kaj moramo biti pozorni ob nakupu kozmetičnih izdelkov? 3. del: šamponi in ostali detergenti

Izdelki za čiščenje las in kože so izdelani na osnovi površinsko aktivnih snovi. Ne glede na to, ali so naravni ali ne, so najboljši tisti izdelki, ki medsebojno kombinirajo več različnih površinsko aktivnih snovi. Šampon ali detergent, izdelan iz samo ene površinsko aktivne snovi (pa čeprav zelo blage), bo v primerjavi z drugim bolj raznovrstno zasnovanim izdelkom imel veliko slabše lastnosti. 

Površinsko aktivne snovi se s kemijskega stališča delijo na anionske, kationske, neionske in amfoterične. V grobem bi jih lahko opisali takole: anionske imajo negativen naboj, navadno imajo največjo čistilno moč, se lepo porazdelijo po laseh in se lepo spirajo. Kationske imajo pozitiven naboj, uporabljajo se navadno le v balzamih. Njihova naloga je lase narediti mehke in izboljšati česanje. Amfoterične snovi imajo lahko pozitiven ali negativen naboj (odvisno od celotne formule) in imajo dokaj dobro čistilno moč. Njihova glavna naloga je zmanjševanje agresivnosti anionskih površinsko aktivnih snovi. Neionske nimajo naboja, so zelo blage in primerne celo za intimna mila. Imajo relativno slabo čistilno moč in se slabše spirajo, njihova glavna naloga je zmanjševanje agresivnosti mešanice. 

Kombinacija različnih površinsko aktivnih snovi da optimalno čistilno moč, optimalno nanašanje in optimalno nežnost. Najboljše rezultate se doseže takrat, ko imamo v formuli eno ali tudi več primarnih površinsko aktivnih snovi (navadno anionske) in več sekundarnih (amfoterične in neionske) snovi. Pri tem je količina posameznih sestavin še kako pomembna: če je amfoterične snovi premalo, se agresivnost anionske snovi ne zmanjša. Potrebno je pravo razmerje!
 
Za razumevanje INCI šamponov in detergentov je seveda najprej potrebno vedeti, ali je posamezna snov anionska, amfoterična ali neionska. Šele takrat lahko nek izdelek dovolj dobro ocenimo. Površinsko aktivnih snovi je seveda ogromno – cela kopica! – vendar se jih pogosto uporablja le nekaj.
 
Anionske snovi: Sodium laureth sulfate, Sodium lauryl sulfate, Magnesium laureth sulfate, Ammonium laureth sulfate, Sodium lauryl sulfoacetate, Sodium coco-sulfate, Sodium cocoyl isothionate, Sodium lauroyl sarcosinate, Sodium lauroyl glutamate, Sodium cocopolyglucose tartrate, Disodium laureth sulfosuccinate
 
Amfoterične snovi: Cocamidopropyl betaine, Sodium cocoamphoacetate, Disodium cocoamphodiacetate, Cocamidopropyl amine oxide, Lauramidopropyl betaine, Sodium olivamphoacetate
 
Neionske snovi: Cocamide MEA, Cocamide DEA, Cocamide TEA, Coco-glucoside, Decyl glucoside, Lauryl glucoside, Caprylyl/capryl glucoside 
Klasični (komercialni) šamponi in detergenti
Da ni vse slabo nujno tudi zlo in da ni vse dobro nujno tudi odlično, se lepo vidi prav pri šamponih in detergentih. Tako pri klasičnih »komercialnih« kot tudi pri ekoloških in certificiranih izdelkih se dobra formula lahko zelo močno razlikuje od slabe – pa čeprav so sestavine enake. Zato moramo pri izbiri (komercialnega) šampona biti pozorni predvsem na to, kje v INCI se nahaja amfoterična snov, »kazalni mejnik« pa nam v tem primeru predstavlja sol
Komercialni šamponi so navadno izdelani na osnovi natrijevega laureth sulfata (Sodium laureth sulfate) ali drugega lauret sulfata. Kot amfoterično snov največkrat vsebujejo Cocamidopropyl betaine, Sodium cocoamphoacetate ali Disodium cocoamphodiacetate, potem pa še bolj ali manj pisano serijo Cocamide MEA, DEA, TEA. Poleg teh snovi lahko šampon ali detergent vsebuje še kopico dodatkov, izvlečkov, proteinov in ostalih dodatkov, vendar pa osnova tiči prav v zgoraj naštetih treh sestavinah. 
Komercialni šamponi in detergenti na osnovi laureth sulfatov (med njimi tudi SLeS) se zgostijo s pomočjo soli. Zato boste na neki točki v INCI prišli do naslednje sestavine: Maris sal (morska sol) ali Sodium chloride (natrijev klorid). Sestavina je seveda ista – navadna sol. Vendar pa je pozicija soli še kako pomembna: če se v INCI nahaja pred amfoterično snovjo (Cocamidopropyl betaine ali Disodium cocoamphodiacetate), je to znak, da je amfoterične snovi tako zelo malo, da sploh ne more zmanjšati agresivnosti SLeS. Če pa sol najdemo za amfoterično snovjo, je le-te najbrž dovolj, da je šampon ali detergent bolj blag
Najprej za primer detergent, sestavljen po klasičnih receptih z natrijevim kloridom pred amfoterično snovjo (tu Cocamidopropyl betaine), takoj za njo pa še ena ne prav prijetna Cocamide DEA. Nato smo že pri dišavi – vse, kar sledi, je v količinah, nižjih od 1%. 
INCI: Aqua, Sodium laureth sulfate, Sodium chloride, Cocamidopropyl betaine, Cocamide DEA, Parfum, Disodium laureth sulfoccinate, Sodium lauroyl glutamate, Lactic acid, PEG-200 Hydrogenated glyceryl palmate, Glycerin, Zinc PCA, Copper PCA, Manganese PCA, Calcium PCA, Polyquaternium-7, PEG-7 Glyceryl cocoate, Sorbitol, Coco-glucoside, Glyceryl oleate, Panthenol, Propylene glycol, Tetrasodium EDTA, Phenoxyethanol, Sodium benzoate, Methylisothiazolinone, Linaool, Benzyl salicylate, Butylphenyl methylpropional, Limonene, Geraniol, Alpha-isomethl ionone, Citronellol, C.I. 42090 
Primer »boljše« formule:   
INCI: Aqua, Sodium laureth sulfate, Disodium cocoamphodiacetate, Glycerin, Sodium chloride, Disodium laureth sulfosuccinate, CI 19140/Yellow 5, Chamomilla recutita extract, Cocamidopropyl betaine, Cocamide MIPA, Sodium benzoate, Sodium hydroxide, Peg-55 Propylene glycol oleate, Polyquaternium-10, Salicylic acid, Mel, Linalool, Benzyl alcohol, Propylene glycol, Isopropanolamine, Caramel, Citric acid, Butylphenyl methylpropional, Hexylene glycol, Hexyl cinnamal, Glyceryl laurate, Parfum
 
Kot prvo površinsko aktivno snov najdemo SLeS, takoj za njim pa amfoterično snov – v tem primeru ni Cocamidopropyl betaine temveč Disodium cocoamphodiacetate. Natrijev klorid pa se nahaja šele za glicerinom, v primerjavi s prejšnjim izdelkom je tale kot formula gotovo boljša. Še vedno smo daleč od naravnega in daleč od dobre izbire sestavin, vendar ni ravno porazno.
 
Izogibajte se izdelkov, ki so osnovani samo na anionskih površinsko aktivnih snoveh in amfoteričnih snovi sploh ne vsebujejo:   
INCI: Aqua, Ammonium laureth sulfate, Ammonium lauryl sulfate, Sodium chloride, Glycol distearate, Dimethicone, Ammonium xylenesulfonate, Citric acid, Cetyl alcohol, Sodium citrate, Cocamide MEA, EDTA, Peg-7m, Trimethylopropane tricaprylate/tricaprate, DMDM hydantoin, Hexyl cinnamal, Tetrasodium EDTA, Panthenol, Panthenyl ethyl ether, Benzyl salicylate, Butylphenyl methylpropional, Lysine HCl, Methyl tyrosinate HCl, Linalool, Limonene, Citronellol, Geraniol, Hydroxyisohexyl 3-cyclohexene carboxaldehyde, L-listidine, Methylchloroisothiazolinone, Methylisothiazolinone, Tocopherol
 
Skrita in prikrita naivna prednost komercialnih izdelkov, predvsem šamponov, je ta, da so v teh izdelkih lahko načeloma uporabljene takšne in drugačne snovi. Je mešanica površinsko aktivnih snovi preveč čistilna in naredi suhe lase? Kaj nam bo to, v šampon damo malček silikonov, ki bodo naredili lase mehke in češljive, pa bo! Tekoči kristali in podobno so le (navaden) silikon, pa vendar delajo čudeže!
 
Poglejte zgornji INCI: voda, anionska PAS, še ena anionska PAS (mimogrede: obe agresivni), sol (hja, nekje pred soljo bi morali srečati kakšno amfoterično PAS, ki pa je ni), glikol distearate, ki naredi šampon perlast oz. bel, nato pa dimetikon (torej silikon).
 
Da so stvari lahko tudi precej slabše nazorno pokaže naslednji INCI: 
INCI: Aqua, Sodium laureth sulfate, Dimethicone, Sodium chloride, Coco-betaine, Glycol distearate, Sodium benzoate, Hexylene glycol, Cocamide MIPA, Salicylic acid, Guar hydroxypropyltrimonium chloride, Carbomer, Tocopheryl acetate, Panthenol, Ethylhexyl methoxycinnamate, Linalool, 2-oleamido-1,3-octadecanediol, Magnesium sulfate, Benzyl alcohol, Methyl cocoate, Sodium cocoate, Sodium hydroxide, Citric acid, Parfum, C53979/1
 
Med komercialnimi izdelki vsekakor lahko najdemo tudi boljšo izbiro, ki namesto dimetikona in ostalih silikonov uporabljajo druge snovi, ki dajejo mehke lase in izboljšajo česanje, npr. Glyceryl oleate ali Guar hydroxypropyltrimonium chloride; hkrati pa tudi bolj pazijo na razmerje anionske in amfoterične PAS.
 
INCI: Aqua, Ammonium lauryl sulfate, Cocamidopropyl betaine, Sodium chloride, Sodium benzoate, Guar hydroxypropyltrimonium chloride, Sodium hydroxide, Salicylic acid, Polysorbate 20, Nelumbo nucifera flower extract, Benzoic acid, Citric acid, Prunus amygdalus dulcis oil, Hexylene glicol, Parfum
 
Pri izdelkih za tuširanje in umivanje rok se zgodba ponovi. Sestavine ostajajo enake, razmerja prav tako in dodatki tudi. Spet moramo biti pozorni na vrstni red anionskih in amfoteričnih snovi ter na pozicijo soli. Po vsej verjetnosti boste presenečeni ugotovili, da so navadno izdelki za telo bolj premišljeno sestavljeni kot šamponi!
 
Žal nekateri še kar vsebujejo te tako neprijetne Cocamide TEA/MEA/DEA….   
INCI: Aqua, Sodium laureth sulfate, Glycerin, Cocamidopropyl betaine, Cocamide MEA, Parfum, Isopropyl palmitate, Cucumis sativus fruit extract, Camellia sinensis leaf extract, Acrylates copolymer, Guar hydroxypropyltrimonium chloride, Glycol distearate, PPG-12, Laureth 4, Sodium chloride, Citric acid, Sodium benzoate, Alpha-Isomethyl ionone, Benzyl alcohol, Butylphenyl methylpropional, Citronellol, Hexyl cinnamal, Hydroxyisohexyl 3-Cyclohexene carboxaldehyde, Limonene, Linalool ,CI 19140 ,CI 61570
 
…spet drugi pa lahko ponosno pokažejo celo to, da vsebujejo večjo količino neionske PAS (Decyl glucoside). V INCI jo najdemo še pred amfoterično snovjo, zaradi česar lahko sklepamo, da je izdelek blag.
INCI: Aqua, Ammonium lauryl sulfate, Decyl glucoside, Glycerin, Cocamidopropyl betaine, Hamamelis virgiliana extract, Sodium benzoate, Parfum, Sodium lauryl glucose carboxylate, Coco-glucoside, Glycerine oleate, Lauryl glucoside, Hydroxypropyl guar hydroxypropyltrimonium chloride, Citric acid, Salicylic acid, Alcohol, Sodium chloride
Naravni šamponi in detergenti
Pri naravnih in certificarinih šamponih ter detergentih je celotna slika veliko bolj komplicirana. Naravne površinsko aktivne snovi se ne zgoščajo s soljo, temveč le z uporabo zgoščevalcev vodne faze ali pa z zelo (res zelo!) dobro in preskušano formulo.
 
Naravnih anionskih snovi je malo. Pravzaprav je naravnih površinsko aktivnih snovi prav malo. Če že od začetka odmislimo SLS (natrijev lauril sulfat), ki je sicer razgradljiva in ekocert snov, pa vendar ena izmed najagresivnejših, nam med anionskimi površinskimi snovmi ostane bore malo: Sodium lauryl sulphoacetate, Sodium coco-sulfate, Sodium lauroyl sarcosinate, Sodium lauroyl glutamate, Sodium cocopolyglucose tartrate. Od naštetih se kot primarni surfaktanti uporabljajo le prvi trije, ostali pa kot dopolnilne površinsko aktivne snovi ali včasih tudi kot osnova močno blagih izdelkov. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da je Sodium coco-sulfate po agresivnosti in čistilnosti precej podoben natrijevemu lauril sulfatu (SLS) in torej ne predstavlja najboljše izbire.
 
Tako kot pri komercialnih šamponih in detergentih, je tudi pri naravnih izdelkih priporočljivo, da so primarni (anionski) površinsko aktivni snovi dodane amfoterične in anionske snovi, ki zmanjšajo njeno agresivnost in seveda izboljšajo celotno formulo. Tudi naravna kozmetika posega po enakih amfoteričnih snoveh kot komercialni detergenti: Cocamidopropyl betaine, Sodium cocoamphoacetate in Disodium cocoamphodiacetate. Med certificiranimi neionskimi snovmi pa najdemo predvsem glukozide: Coco-glucoside, Lauryl glucoside, Decyl glucoside in Caprylyl/Capryl glucoside.
 
Žal pa se naravne površinsko aktivne snovi ne zgoščajo s soljo, temveč z uporabo zgoščevalcev vodne faze ali pa z zares pazljivo izbiro sestavin. Tako v naravni formuli pravzaprav nimamo nobenega »pokazatelja«, ali je formula usklajena ali ne (kot nam npr. v komercialnih šamponih pove sol), temveč moramo celoten INCI pretehtati bolj ali manj takole »na oko«, glede na to, v kakšnem zaporedju najdemo posamezne sestavine.
 
Pri izbiri in nakupu naravnih šamponov in detergentov imamo navadno precej več težav z ocenjevanjem dejanske formule, veliko večjo težavo pa predstavlja najti ustrezen izdelek za naše potrebe. Deloma so za to krivi Ecocert in drugi naravni standardi, ki dovoljujejo ali preprečujejo uporabo določenih sestavin, deloma pa so za to krivi sami proizvajalci, ki želijo za vsako ceno certifikat, ne da bi se hkrati ozirali na učinkovitost izdelka. Pomnite, da je pri izbiri naravnega izdelka (predvsem imam tu v mislih šampone) bolj pomembna njihova učinkovitost kot dejanski certifikat. Kaj vam bo pomagal šampon z 100% certificiranih sestavin, ki bo vaše lase mastil? Ali še slabše: tak, ki bo vaše lase naredil suhe in puste, zaradi česar boste morali poseči po balzamu, ki vsebuje kationske snovi, ki so vse po vrsti močno škodljive za vodne organizme (in seveda niso certificirane)?!
 
Ker je večina naravnih površinsko aktivnih snovi manj čistilnih (ne pa nujno manj agresivnih!) od komercialnih izdelkov, moramo posebno pozornost nameniti temu, da izdelek zares vsebuje primerne površinsko aktivne snovi glede na namen njegove uporabe. Šampon naj tako vsebuje vsaj eno osnovno anionsko površinsko aktivno snov (Sodium coco-sulfate, Sodium lauryl sulphoacetate), ki je primerno uravnotežena z vsaj eno amfoterično in več neionskimi snovmi. Intimno milo naj bo osnovano pretežno na blažjih neionskih snoveh, z manjšim dodatkom anionskih snovi oz. z uporabo blažjih anionskih snovi; podobno velja za nežne otroške šampone. Detergenti za telo pa v večini primerov nimajo posebnih smernic: lahko so zelo blagi, izdelani le iz neionskih snovi; lahko so zelo peneči (primerni za kopalno kad) iz pretežno anionskih in amfoteričnih snovi; lahko so celo kremasti, torej v bistvu emulzije z dodanimi površinsko aktivnimi snovmi.
 
Vendar pa razpravljanje o tej ali oni snovi dejansko ne pelje nikamor, predvsem zato, ker je pri izbiri detergentov in šamponov pomembna le celotna formula in skupno ravnovesje. Dva izdelka s popolnoma istimi sestavinami v drugačnem razmerju lahko predstavljata dve različni skrajnosti: zelo dober ali zelo slab izdelek.
 
Še preden se posvetimo »klasičnim« formulam, želim dokončno razčistiti poglavje o trdih šamponih. Ne glede na to, kaj so vam povedali in kaj ste prebrali dobrega o trdih šamponih, se jim raje izogibajte. Lepo je pomisliti na to, da se s trdim šamponom izognemo uporabi embalaže in hkrati zmanjšamo porabo vode, vendar niste nikoli pomislili na to, da šampon pač mora vsebovati vodo? Da pač mora biti razredčen? Površinsko aktivne snovi so zelo, zelo agresivne in koncentrirane snovi – ne glede na to, ali so razgradljive ali ne in ne glede na to, ali so certificirane ali ne. Naj samo spomnim, da je Sodium lauryl sulfate (SLS) tudi certificiran in razgradljiv, pa vendar eden izmed najbolj agresivnih surfaktantov sploh!
 
Proizvajalci šampone in vse ostale izdelke, s katerimi se umivamo, izdelajo v točno določenih koncentracijah. Površinsko aktivne snovi je potrebno za določeno uporabo (lasje, roke, telo, intimna nega) primerno razredčiti, vsaka uporaba ima točno določen priporočen odstotek suhe površinsko aktivne snovi. Ste si kdaj poskusili umiti lase z nežnim intimnim milom? Najbrž ne, vendar je rezultat jasen: lasje bi bili kar precej umazani. Ste se, nasprotno, kdaj poskusili umiti z detergentom za pranje posode (pri čemer naj opomnim, da so tudi to površinsko aktivne snovi, le da drugačne in v drugačnih razmerjih)?
 
Trd šampon je slaba izbira. Izdelek brez vode je nerazredčen, močno koncentriran. To je tako, kot bi z žlico jedli citronsko kislino ali Cedevito, ne da bi jo razredčili. Danes vam ne bo nič, jutri tudi ne, kaj pa če bi to počeli vsak dan?
 
V veliki večini primerov so trdi šamponi še slabo formulirani. Površinsko aktivne snovi, ki jih je mogoče dobiti na tržišču, so v tekoči obliki in že vsebujejo določeno količino vode (od 50 do 70%), saj je tako njihova uporaba lažja. Le redke površinsko aktivne snovi so v trdnem oz. prašnatem stanju in žal so to le anionske PAS. Amfoteričnih in neionskih snovi (torej tiste, ki zmanjšujejo agresivnost anionskih snovi) v prahu ni mogoče dobiti. Zato je razmerje med primarno anionsko PAS in sekundarnimi amfoteričnimi in neionskimi PAS nujno slabše ali neprimerno.
 
Tako imamo trdne šampone, ki amfoteričnih in neionskih snovi sploh ne vsebujejo, osnovani pa so zgolj in samo na anionskih PAS. Cela kopica izvlečkov postane tako samo lepa pretveza in prodajni trik, ki pa dejansko ne more zmanjšati agresivnosti edinega surfaktanta.
 
INCI: Sodium coco-sulfate, Parfum, Rosmarinus officinalis extract, Urtica dioica extract, Melaleuca alternifolia extract, Mentha piperita extract, Rosa centifolia essential oil, Matricaria chamomilla essential oil, Vanilla planifolia absolute, Coumarin, Geraniol, Benzyl benzoate, Limonene, Linalool, Hydroxycitronellal, Chlorophyllin
 
V nekaterih primerih se srečamo tudi s šamponi, ki imajo površinsko aktivne snovi »razredčene« v neki drugi nevtralni suhi bazi, kot npr. modificiran škrob, glina ali smukec. Osnova ostajajo anionske površinsko aktivne snovi, vendar pa proti koncu najdemo celo amfoterično snov. Žal se vmes skriva tudi SLS, hkrati pa ni mogoče najti nobene sestavine, ki bi izboljšala česanje in naredila mehkejše lase.
 
INCI: Disodium lauryl sulfosuccinate, Sodium coco-sulfate, Triticum vulgare starch, Cetearyl alcohol, Citrus aurantium dulcis fruit water, Rhus verniciflua wax, Sodium lauryl sulfate, Butyrospermum parkii butter, Coco-glucoside, Aqua, Cocamidopropyl betaine, Montmorillonite, Parfum, Glycerin, Lauryl PCA, Glyceryl stearate, Urtica dioica extract, Citric acid, Sodium benzoate, Potassium sorbate, Limonene, Eugenol
 
Glede na zgoraj zapisano je povsem jasno, da je kljub eko-varčnosti in ljubezni do okolja vseeno bolje poseči po klasičnih tekočih šamponih. Zaradi tekoče formule je pri takih šamponih možno doseči pravo ravnovesje med primarnimi anionskimi in sekundarnimi površinsko aktivnimi snovmi.
 
Vendar pa pri naravnih (tekočih) šamponih samo ravnovesje med primarnimi in sekundarnimi površinsko aktivnimi snovmi ni dovolj. Površinsko aktivne snovi lase umijejo, potrebno pa jih je še »omehčati« in »zgladiti« - potrebne so torej sestavine, ki izboljšajo občutek mehkobe, olajšajo česanje, preprečijo suhost in lomljenje las itd. Medtem ko se komercialni šamponi za vse takšne težave obrnejo na silikone, se mora proizvajalec naravnih šamponov kar pošteno potruditi, da najde pravo razmerje in prave dodatke za določen tip las.
 
Veliko let tega je na predstavitvi neke tuje naravne znamke kozmetike v Ljubljani solastnica kozmetičnega podjetja izrekla stavek, ki mi je ostal v spominu: če je šampon dober in pravilno sestavljen, ne potrebujete balzama. Takrat ji nisem verjela, pravzaprav ji nisem verjela kar vrsto let – sprva zaradi vseh (naravnih) šamponov, ki sem jih preizkusila in razočarano zavrgla, kasneje pa zaradi vseh poskusnih formul in variant, ki sem jih izdelala in razočarano…zavrgla. Vendar pa je gospa imela prav: dobro in pravilno sestavljen šampon ne potrebuje balzama.
 
Naj bo jasno: ne obstaja en in edini dobro in pravilno sestavljen šampon, ki bi ustrezal vsaki glavi in vsem ljudem. Vsaka glava ima svoje lasišče, ki potrebuje svojo nego, vendar pa lahko pravilno izdelan šampon za točno tisto glavo s točno določenimi potrebami reši marsikatero težavo. Kar je dobro zame ne bo dobro tudi za nekoga drugega, zato je iskanje »mehčalnih« ali recimo jim »negovalnih« sestavin pri izbiri naravnega šampona precej pomembno.
 
Ena izmed najbolj pogosto rabljenih je kationski guar, INCI Guar hydroxypropyltrimonium chloride. Kot vse kationske sestavine ni certificiran. Ker pa naravni izdelki oz. certifikati dovoljujejo minimalno prisotnost nenaravnih sestavin in glede na to, da se kationski guar uporablja v izredno nizkih odstotkih (do največ 0,3%), ga boste našli v marsikaterem naravnem izdelku za lase. Izboljša občutek mehkobe in olajša česanje, hkrati pa zmanjša naelektrenost las. V prevelikih količinah oz. v primeru mastnih las pa se lahko nalaga na laseh in jih dodatno masti oz. »maže«.
 
Pravzaprav imajo lastnosti balzama in spadajo med kationske snovi vse sestavine, ki imajo v svojem imenu »trimonium« ali »hydroxypropyltrimonium«: Hydroxypropyltrimonium honey (kationski med), Hydroxypropyltrimonium hydrolyzed wheat protein (kationski pšenični proteini) itn. Za vse veljajo iste lastnosti kot za kationski guar: v prevelikih količinah mažejo in mastijo lase, pri čemer pa velja vedeti, da derivati proteinov naredijo lase bolj trde in debele, zato niso primerni za močne in goste lase.
 
V prenekaterih izdelkih boste našli tudi Glyceryl oleate ali Glyceryl oleate skupaj z Dicaprylyl ether. Te sestavine so v šampon dodane kot mikroemulzije, ki izboljšajo česanje mokrih las in prispevajo nekaj malega tudi k mehkobi. Vplivajo tudi na zmanjševanje agresivnosti mešanice površinsko aktivnih snovi.
 
Veliko razliko v mehkobi las in sposobnosti česanja naredi tudi nekoliko višja količina Disodium cocoamphodiacetata. Ta površinska snov spada med amfoterične snovi, ki se glede na pH in celotno formulo lahko obnašajo tudi kot kationske (torej »balzamne«) ter se tako bolje oprimejo las. Disodium cocoamphodiacetate že po svoji naravi izboljša sposobnost česanja las in mehkobo, kar pa nikakor ne velja tudi za ostale amfoterične snovi (npr. Cocamidopropyl betaine). Žal z etikete ni mogoče razbrati, v kakšnem odstotku je Disodium cocoamphodiacetate prisotna, štejte pa kot dober znak, če jo formula vsebuje.
 
Razliko v mehkobi in česanju las lahko naredijo tudi druge naravne sestavine in dodatki, vendar se v vsakem primeru zavedajte, da je učinek še vedno precej daleč od komercialnih šamponov. Pogosto je tako, da vsaka sestavina prispeva nekaj malega, skupaj lahko dajo enkraten rezultat ali pa – v primeru prevelike količine – porazen izid. Karagen (INCI: Carrageenan ali v nekaterih primerih tudi INCI: Chondrus crispus extract ali Chondrus crispus powder ali Chondrus crispus) izboljša mehkobo las, inulin (INCI: Inulin) malček pripomore k vlaženju, hkrati pa zravna lase (ja, točno tako, torej ni najboljši za kodrčke, saj izgubijo obliko), magnezijev sulfat (INCI: Magnesium sulfate) nekoliko prispeva k mehkobi, med (INCI: Mel (honey)) naredi lase bolj sijoče itd.
 
Bodite pozorni tudi na »posebne« sestavine in posebne formule. V nežnem šamponu za občutljivo lasišče iščite prisotnost nežnih površinsko aktivnih snovi, če pa v njem najdete betain oz. trimetilglicin (INCI: Betaine) ste zadeli na loteriji. Betain namreč učinkovito zmanjša agresivnost šamponov in detergentov, ne da bi zmanjšal njihovo čistilno moč.
 
Pri suhih, finih in lomljivih laseh morate biti posebej pozorni na prisotnost sestavin, ki izboljšajo česanje in mehkobo, dobrodošla pa sta tudi glicerin in betain. Oba nekoliko prispevata k zadrževanju vlage v laseh, zaradi česar so manj krhki. Drobni in suhi lasje bodo hvaležni tudi za proteine, najsi bodo svilnati ali katerikoli drugi. Prepoznate jih po tem, da vsebujejo v imenu »hydrolyzed protein«.
 
Primer šampona za suhe in občutljive lase:
INCI: Aqua, Coco-glucoside, Sodium coco-sulfate, Glycerin, Xanthan gum, Inulin, Isoamyl laurate, Disodium cocoyl glutamate, Sodium cocoyl glutamate, Glyceryl oleate, Betaine, Citric acid, Sodium PCA, Levulinic acid, Chondrus crispus powder, Parfum, p-Anisic acid, Sodium levulinate, Hydrolyzed wheat protein, Phytic acid, Linalool, Benzyl alcohol, Limonene, Citronellol, Persea gratissima fruit extract, Vitis vinifera seed extract, Hydrogenated palm glycerides citrate, Tocopherol
 
Ste opazili vse naštete sestavine? Glicerin, inulin, gliceril oleat, betain, karagen, pa tudi žitni proteini!
 
V šamponih proti prhljaju iščite sestavine, ki učinkujejo na prhljaj: pirokton olamin (INCI: Piroctone olamine), salicilno kislino (INCI: Salycylic acid), Dermosoft decalact (INCI: Sodium Caproyl/Lauroyl lactylate). Ne zanašajte se na rastlinske izvlečke, njihova koncentracija je v vsakem primeru prenizka, da bi lahko učinkovali. Če vas misel o zdravilnih rastlinah tako močno navdihuje, si raje skuhajte močen čaj in si ga dobro vtrite v lasišče.
 
INCI: Aqua, Aloe barbadensis gel, Sodium cocoamphoacetate, Glycerin, Lauryl glucoside, Sodium cocoyl glutamate, Sodium lauryl glucose carboxylate, Inulin, Glyceryl oleate, Melaleuca alternifolia oil, Piroctone olamine, Citrus aurantium bergamia oil, Sodium dehydroacetate, Parfum, Limonene, Linalool, Citric acid.
 
Pri mastnih laseh žal ni kakšne velike rešitve ali posebnih sestavin. Mastenje las in lasišča je namreč pogojeno predvsem z žlezami in hormoni, zunanji dejavniki kot je npr. šampon, imajo le malo vpliva. Bodite pozorni, da ne uporabljate preveč agresivnega izdelka. Agresivni in preveč čistilni šamponi namreč res odstranijo maščobo z las, vendar pri tem močno zdražijo lasišče, ki se posledično še bolj zamasti. Izberite zato raje bolj nevtralen šampon, ki bo vaše lase oz. lasišče umil, vendar ne izsušil. Izogibajte se šamponom, ki vsebujejo kationske snovi in ne uporabljajte balzamov.
 
Če so vaši lasje močni in gosti, izbirajte šampone, ki vsebujejo kot primarno površinsko snov eno izmed tistih, ki se bolje razporedijo po laseh: Sodium lauryl sulphoacetate ali Sodium coco-sulfate. Žal se nobena naravna površinska aktivna snov ne more povsem kosati z natrijevim laureth sulfatom (SLeS, INCI: Sodium laureth sulfate), zato boste morda lahko razočarani nad naravnimi formulami, saj se vam bo zdelo, da las sploh ne umijejo.
 
Če imate to srečo, da so vaši lasje normalni, bo vaše iskanje precej bolj preprosto. Potrebujete le uravnovešeno, dobro formulo, z dodatkom snovi, ki izboljšajo česanje. Nobenih posebnih sestavin in nobenih dodatkov. To pa seveda ne pomeni, da boste dober šampon našli v prvem poskusu… še zdaleč ne!
 
Tekoča mila za roke in telo
Tako kot pri klasičnih, komercialnih tekočih milih ni veliko za povedati, tako tudi pri naravnih izdelkih ne bo kaj več za dodati. Upoštevajte podobne smernice kot pri šamponih: formula naj bo čimbolj uravnotežena, ob anionski površinsko aktivni snovi naj bo vsaj ena amfoterična ter po možnosti vsaj ena neionska.
 
Tendenca naravne kozmetike se zaradi različnih vzrokov nagiba k izdelavi precej drugačnih in inovativnih formul. Med naravnimi izdelki boste tako našli veliko takih, ki so sestavljeni na osnovi neionskih površinsko aktivnih snovi, amfoterične in anionske pa nastopajo kot sekundarne snovi. Ti izdelki so navadno precej blagi.
 
INCI: Aqua, Coco-glucoside, Cocamidopropyl betaine, Glycerin, Xanthan gum, Disodium coco-glucoside citrate, Aloe barbadensis leaf extract, Parfum, Lactic acid, Potassium sorbate, Sodium chloride, Phenoxyethanol, Benzyl alcohol, Sodium benzoate, Citric acid, Tocopherol, CI 42051, CI 47005
 
Za zaključek še en primer:  
INCI: Water , Glycerin, Coco glucoside, Caprylyl/Capryl glucoside, Sodium lauryl sulfoacetate, Xanthan gum, Alcohol, Hippophae rhamnoides extract, Calendula officinales extract, Hippophae rhamnoides oil, Hamamelis virginiana water, Fragrance , Citral, Citronellol, Geraniol, Limonene, Linalool

20 komentarjev:

  1. Lepo pozdravljeni,

    ali je kakšna razlika med betaine in cocamidopropyl betaine? Lahko oba uporabim v toniku za obraz?
    Kje lahko kupim betain?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      razlika med betainom in cocamidopropyl betainom je ogromna. Prvi (betain ali trimetilglicin) je vlažilna in pomirjevalna sestavina, drugi (cocamidopropyl betaine) pa je površinsko aktivna snov, ki se uporablja za izdelavo detergentov. Dve imeni, čeprav podobni, pomenita vedno dve različni snovi! V toniku uporabite zgolj in samo betain. Kupite ga lahko v tujih spletnih trgovinah, npr. beautyever.pl ima kar ugodno ceno.

      Lp

      Izbriši
  2. Pozdravljeni,

    kaj menite o šamponu za lase narejenem iz enakega deleža vode, medu in kokosovega glukozida ter dodanim et. oljem čajevca in sivke? Očisti dobro, vendar pusti slamnate lase. V tem sem popolni začetnik, vendar bi rada dopolnila recept, da bi bil šampon dober. Kaj mi svetujete?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      če si natančno preberete zgornjo objavo, boste videli, da takemu receptu manjka... ogromno! Sestavljen je iz samo ene PAS (neionske), manjkajo pa mu tudi mehčalne snovi (ki preprečijo, da so lasje slamnati). Poglavje PAS je eno izmed najtežjih in najbolj obsežnih pri izdelavi domače kozmetike (in zagotovo eno izmed dražjih). Kot prvi korak si nakupite dovolj različnih PAS in vsaj kakšno sestavino, ki mehča lase (npr. Lamesoft PO65, sestavljen iz Coco-glucoside in Glyceryl oleata), medtem pa upajmo, da mi bo služba dopustila dovolj časa, da začnem z obravnavo PAS.

      Lp

      Izbriši
  3. Zdravo!
    Zanima me ,kje se kupi papir ,ki ima lepilo na zadnji strani in baje se dobijo tudi izrezovalniki,da lahko izrežemo različne oblike.Namreč sestra mi bo oblikovala etiketo za na embalažo,da bom potem lahko sama vnesla besedilo.Npr masažno olje,maslo za telo itd.Tončka res ne vem ,kje naj to sploh iščem po netu ali se te stvari dobijo pri nas.Prosim za informacije ali kakšen link.lp mia

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo Mia,

      preprost samolepilen papir dobite v vsaki bolje založeni papirnici, ima klasičen A4 format. Na tak papir lahko doma natisnete različne vrste etiket, ki jih nato razrežete. Vam pa že vnaprej povem, da se bodo take nalepke slabo držale (predvsem če pridejo v stik za maščobo ali jih rabimo v kopalnici) in pogosto se črnilo razleze. Lepilo namreč ni namensko za takšno uporabo, prav tako tisk. V domači izdelavi se žal ne da doseči enako kvalitetnega rezultata kot jih ima industrija, saj so postopki izdelave povsem drugačni.

      Lp

      Izbriši
  4. Živjo tončka!
    Berem in berem vendar mi ni nič jasno.Sem pri škodljivih sestavinah.Ali mi lahko poveste kaj o isoprobyl,Myristate,bht kratica in edta kratica.Doma sem našla milo in piše to na njemu.ostalo sem prepoznala to sem pa iskala pa mi ni jasno kaj pomeni.
    Prosim za pomoč.So te sestavine ok?
    lp
    Mia

    OdgovoriIzbriši
  5. Živjo Mia,

    malček ste se zapletli pri prepisovanju sestavin (morda pa so že na etiketi napisane napačno?), pa vendar ni težko prepoznati imen (in krivcev). Vse naštete sestavine so sintetične, nekatere prav nesramno slabe. Isopropyl myristate je emoliens oz. sintetično olje (torej kar mehča in masti kožo), pridobljen deloma iz naravnih sestavin (miristična kislina), deloma pa iz naftnih derivatov (iz isopropanola). O škodljivosti ravno ne moremo govoriti, ni pa to naravna sestavina.

    BHT kratica pomeni butil hidroksi toluen. To je sintetični antioksidant, njegov naravni par je tokoferol. BHT se uporablja tudi v prehrani in baje celo v ženskih higienskih vložkih... z uporabo BHT naj bi bili povezana rakava obolenja.

    EDTA je kratica za etilen diamin tetraocetno kislino. V kozmetiki se navadno najde kot sol kisline: npr. tetrasodium EDTA. Tako kislina kot njene soli se uporabljajo kot sekvestrant za kovinske ione, torej nase pritegne kovinske ione, prisotne v izdelku, s čimer se možnost oksidiranja bistveno zmanjša. Žal EDTA ni niti zdaleč naravna zadeva, že njegova izdelava zahteva strupene snovi, kot npr. formaldehid. Ni strupen za človeka, je pa precej strupen za okolje. EDTA je namreč močno stabilna zadeva, stabilne so tudi molekule, ki jih tvori s težkimi kovinami (svinec, cink, železo itd). EDTA je zelo slabo razgradljiv, zato se v naravi nalaga - največji problem pa so tu seveda reke in morja. Molekule težkih kovin z EDTA zato ostajajo v vodi, posledično pridejo v stik z morskimi organizmi, kjer se nadalje nalagajo... Starejša in večja, kot je riba, več težkih kovin ima. Mi pa nato jemo takšne in drugačne "zdrave" ribe.

    Lp

    OdgovoriIzbriši
  6. Zdravo!
    Joj joj pa sej nemorem verjet ,pa piše naravno milo.Ampak o tem ste že veliko napisala.Sm kar malo zgrožena,kaj vse kupujemo in kako nas zavajajo.Res je da ljudje ki se ne spoznajo na kemijo pač ne moremo vedeti.Ne razumem pa kako države pustijo da se to prodaja kot naravno.A se na tem področju kaj dela v europski uniji.Ampak kot ste rekla so take stvari tudi v hrani.To so pa premočni lobiji.Hvala za podroben odgovor.Res sem vesela ,da se lahko obrnem na vas ko kaj ne vem.
    Lp
    Mia

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Eh ja, po Evropski zakonodaji se lahko izdelek kot "naraven" prodaja že, če ima le nekaj odstotkov naravnih sestavin. Potrebno je natančno prebrati vsako sestavino, ni druge. V Evropski uniji se na tem nič ne dela, pa se tudi ne bo. Če bi začeli izločati vse potencialno nevarne snovi, bi ne kupovali več francoskih marmelad, švicarskega jogurta in afriškega mila. Trasport na dolge razdalje in shranjevanje bi bila onemogočena, večina prehrambenih izdelkov bi se namreč pokvarilo, razdelilo (veste kje vse se v prehrani uporabljajo emulgatorji?), sesirilo itn. Potrošniški svet ni pripravljen na to.

      Za vse bolj "zahtevne" uporabnike obstajajo certificirani kozmetični izdelki. Za najbolj zahtevne pa obstaja domača kozmetika :)

      Izbriši
  7. Pozdravljena,
    v članku je navedeno, da je izrednega pomena pravilno razmerje med sestavinami. Ali bi lahko napisali približno kakšno naj bi bilo to razmerje: kolikšen del šampona naj zajemajo anionske snovi, koliko naj bo amforeričnih in koliko neionskih. Zanima me tudi kolikšen del v formuli naj predstavlja voda. V naprej hvala za odgovor in lep pozdrav
    Simona

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      razmerje posameznih sestavin je precej odvisno od tega, za kakšen šampon gre ter kakšne lase imamo, veliko je odvisno tudi od tega, katere PAS uporabimo.

      Vsaka PAS, ki jo kupimo, je sestavljena deloma iz vode deloma pa iz ti. WAS (wash active substance). Ko pri detergentih in šamponih govorimo o razmerjih, govorimo vedno o količini posameznih WAS, ne o količini posameznih PAS. Za primer: coco-glucoside, ki ga kupimo, je navadno v cca 50-55% koncentraciji, ostalo je voda. Če torej damo v šampon 10% coco-glucosida, bo to v resnici samo 5% WAS coco-glucosida. Poznavanje WAS posamezne PAS je osnovna informacija.

      Pri šamponih je skupna količina WAS med 10-15% (blažji šampon ima nižji WAS, pri čemer pa ima lahko šampon za močno goste lase tudi višji WAS. Jaz se okvirno držim tretjin: torej približno tretjina WAS-a bodo zastopale anionske snovi, tretjino amfoterične, tretjino pa neionske. Za malček bolj občutljivo lasišče povečam neionske, za goste in močne povečam anionske, za tanke pa je bolje anionske nekoliko zmanjšati. Obvezno pa mora šampon imeti kisel pH!

      Voda tako predstavlja največji delež v šamponu, nato pa so tu še dodatki za mehkobo, sijaj, občutljivo lasišče ipd.

      PAS so precej zamotana in kompleksna zadeva, skorajda eno najbolj težkih poglavij domačega ustvarjanja.

      Lp

      Izbriši
    2. Ojla,
      najlepša hvala za pojasnila. Če prav razumem voda predstavlja največji delež v šamponu, okvirno 50-65%. Da bi dosegla 10-15% WAS v šamponu, bi bila formula lahko približno takšna:
      -anionske snovi, npr, Disodium Laurethsulfosuccinate (WAS:40%) ; dodam 8%, kar pomeni dejansko 3,2% WAS;
      amfoterične snovi, npr. Cocamidopropyl betaine (WAS: 30%); dodam 12%, kar pomeni 3,6% WAS;
      -neionske snovi, npr, coco-glukosid (WAS cca 50%), dodam 12%, kar pomeni 6% WAS.
      Skupaj WAS je tako 12,8%, skupaj PAS pa je 32%, dodam 0,6% Cosgarda, morebitne dodatke in vodo do 100.
      Ta šampon bi bil po mojem mnenju nekoliko bolj blag. Ne vem pa ali je Cocamidopropyl betaine primeren za šampon. Pa verjetno bi bil ta šampon precej tekoč in bi bilo potrebno dodatki še kak emulgator oz. zgoščevalec?
      Kakšno pa imate mnenje o že pripravljenih osnovah za šampone oz. tekoča mila, ki jih ponujajo trgovci na spletu? Ali so te osnove ok, ali je bolje kupiti osnovne PAS in jih zmešati sam? Ali pa uporabiti osnovo in dodati še PAS?

      Imam pa še eno vprašanje v zvezi s tekočim milo, ki ga naredim iz PAS. Namreč v milo dam poleg PAS tudi olje in kozje mleko v prahu. V milu ni vode! Zanima me vaše mnenje, ali je potrebno tudi v tem primeru dodati konzervans (Cosgard) in če je potrebno v kakšni količini (standardno 0,6%)? Ne vem namreč kako kozje mleko v prahu vpliva na obstojnost mila.
      Želim vam prijeten dan
      Simona

      Izbriši
    3. Živjo,

      v teoriji bi to kar šlo. Šampon bo precej blag, če imate npr. tanke lase bi moral biti kar v redu. Seveda pa ni to "the best" :) Kateri pa so dodatki? Na kakovost šampona vplivajo dodatki - ista formula z ali brez nekaterih snovi je lahko povsem drugačna. Velik vpliv imajo npr. coco glucoside&glyceryl oleate (ti. "refatter"), betain, hydroxypropyl guar itn. Ti na prijetnost šampona, in na lase vplivajo skoraj tako kot izbira pravih PAS!

      Disodium laureth sulfosuccinata sicer ne poznam, nisem nikoli delala z njim. Spada med etoksilirane snovi, ki se jih načeloma izogibam. Je pa zagotovo ena bolj nežnih anionskih PAS. V teoriji naj bi sulfosuccinat zgoščeval z dodatkom soli (tako kot SLeS), vendar pa praksa kaže, da temu ni tako. S tujih forumov poročajo o precej slabih izkušnjah kar se tiče zgoščevanja, ne pomaga niti sprememba pH niti sol. Šampon bo tako precej tekoč.

      Cocamidopropyl beatin je OK za šampone, včasih sicer rada "elektri" lase. Če imate možnost, nabavite disodium cocoamphodiacetate, ki je ravno tako amfoteričen. Skupaj s cocamidopropyl betainom sta super kombinacija, saj disodium cocoamphodiacetate pušča bolj mehke lase, kot bi bilo malček balzama. Če imate tanke lase, ga uporabite malček manj.

      Emulgatorji v šampon ne grejo. Emulgator veže maščobo in vodo, ne zgošča. Zgoščevanje (emulzij) samo z emulgatorji je šlampasta bližnjica za doseganje kompaktnih krem. Za zgoščevanje se lahko poslužite zgoščevalcev vodne faze (ksantan, guar, karagen itd), vendar bi vam osebno to odsvetovala. Zgoščevalci vodne faze se namreč na dolgi rok radi "lepijo" na lase, ki postanejo mastni. Najboljši šampon je vedno tisti, ki je že spočetka gost, brez dodajanja zgoščevalcev. Žal naravne formule ne morejo nikoli dosegati gostote kupljenih šamponov, izdelanih na osnovi SLeS.

      Sama imam raje "čiste" PAS, pripravljenih osnov se ne poslužujem. Prvič zato, ker ne moremo vedeti, kolikšna so razmerja med posameznimi PAS, drugič pa zato, ker ima vsak izdelek drugačne zahteve po razmerjih med posameznimi PAS. Šampon je tako npr. bolje, da ima bolj "pralne" anionske PAS. Intimno milo pa je bolje, če ima veliko večino neionskih snovi in nekaj zelo blagih anionskih in amfoteričnih snovi. Pripravljene osnove ne dajejo dovolj maneverskega prostora. To je kot bi želeli narediti vedno drugačno zelenjavno enolončnico, posluževali pa bi se vedno iste mešanice zmrznjene zelenjave. Ni nemogoče, je pa enolončnica veliko boljša, če kupite zelenjavo svežo in v drugačnih razmerjih in kombinacijah.

      Tekoče milo iz PAS in olja? Pa umije? Je to še milo ali ste izdelali neko vrsto emulzije? Pomnite, da so PAS tako kot emulgatorji površinsko aktivne snovi, ki vežejo maščobo in vodo. Mešanica olja, PAS in vode (ki je že v PAS, ne pozabite!) daje kot rezultat.... emulzijo. V tej emulziji je lahko nek določen presežek PAS, zaradi česar ni primerna za rabo kot krema, vendar pa ni nujno, da umije... Naj bo jasno: s tako formulo ni čisto nič narobe, nasprotno! Za izredno občutljivo ali suho kožo so takšna oljna mila odlična rešitev!

      Kakorkoli, kozje mleko je odlično gojišče bakterij. Vodo vsebujejo že PAS same po sebi (PAS = voda + WAS), vendar pa PAS velikokrat vsebujejo tudi že konzervanse. Ti konzervansi največkrat niso napisani na deklaraciji oz. na spremnih listih, zanje morate povprašati prodajalca (ki pa morda o tem sploh nič ne ve!). SLeS je tako največkrat konzerviran s formaldehidom (!!), ostali pa... vprašanje. Vprašanje je, koliko in katere konzervanse vsebujejo PAS, ki jih uporabite, v kakšnem pH so aktivni, ali se pri mešanju s katero sestavino deaktivirajo, kakšen je pH končnega izdelka... skratka: v takšnih primerih je težko "na oko" ovrednotiti, ali konzervans dodamo in v kateri količini.

      Lp
      Toncika

      Izbriši
    4. Živjo,

      hvala lepa za odgovore :)
      Tekoče milo, ki ga izdelam je zelo kremasto. Sestavine so sledeče:
      Cocamidopropyl Betaine, Prunus Armeniaca
      Kernel Oil, Sodium Lauryl Sulfoacetate, Caprae Lac Powder,
      Calendula Officinalis Flower Extract, Tocopherol, Parfum
      Mila s to sestavo se je mogoče kupiti v spletnih trgovinah. Meni pa se je zdelo zanimivo, da bi takšno milo izdelala sama. Jaz sem v milo dodala manjšo količino Cosgarda (0,3%), ravno zaradi kozjega mleka v prahu. Sestavine pa sem kupila na Manske.
      Ali mi mogoče lahko svetujete kje naj kupim disodium cocoamphodiacetate.
      Kot poudarjate je področje površinsko aktivnih snovi resnično zelo kompleksna zadeva, ki zahteva ogromno znanja. Ali mogoče lahko svetujete tudi kakšno literaturo na to temo (če sploh obstaja)?
      Lep pozdrav
      Simona

      Izbriši
    5. Živjo,

      zanimivo, da v tem INCI-ju ni vode... Vprašanje, kako to proizvajalec dejansko izdela... Imate morda kakšen link do proizvajalca?

      Didosium cocoamphodiacetate dobite v italijanskih spletnih trgovinah: Glamour cosmetics ali Farmacia Vernile, drugje menim, da ga ni.

      Najboljša literatura so vaši poizkusi :) Literature kot take ni, jaz sem osnove dobila na blogu swiftcraftmonkey, vendar žal gospa pozna le pest tistih PAS, ki jih je mogoče dobiti v Evropi. Nekaj literature je v nemščini (olionatura.de, vendar se je tudi s prevajalnikom izredno težko prebijati skozi objave, ker google prevajalnik enostavno ne zna prevesti), nekaj pa dobite tudi na forumu angolo di Lola (italijanščina, vendar ne vem, kako dobro prevaja prevajalnik).

      Drugače pa ne, ni literature. Praksa je najboljša literatura.

      Lp
      Toncika

      Izbriši
  8. Po naključju sem odkrila vaš blog in res ne razumem najboljše ''vzajemnega'' sodelovanja posameznih sestavin v kozmetičnih preparatih. Najbolje, da si vzamem čas in se poučim o tem. Če vas smem vprašati za vaše mnenje o sestavi šampona, ki je namenjen suhim lasem - se nakup splača? Sama se borim že par let s to težavo, suho lasišče in prhljaj. Vesela bom nasveta. Hvala in lep pozdrav!

    Water (Aqua), Sodium Lauroyl Methyl Isethionate, Disodium Laureth Sulfosuccinate, Sodium Lauryl Sulfoacetate, Cocamidopropyl Hydroxysultaine, Sodium Lauroyl Sarcosinate, Cocamidopropylamine Oxide, Methyl Gluceth-20, Glycol Distearate, Glycereth-26, Algae Extract, Amodimethicone, Saccharomyces/Magnesium Ferment, Saccharomyces/Copper Ferment, Saccharomyces/Iron Ferment, Saccharomyces/Silicon Ferment, Saccharomyces/Zinc Ferment, Phospholipids, Soy Amino Acids, Sodium Phytate, Polysilicone-15, Linum Usitatissimum (Linseed) Seed Oil, Helianthus Annuus (Sunflower) Seed Oil, Hydrolyzed Vegetable Protein PG-Propyl Silanetriol, Glycerin, Laureth-9, Caviar Extract, Butyrospermum Parkii (Shea) Butter, Ascorbic Acid, Superoxide Dismutase, Polyquaternium-10, Trideceth-12, Tocopheryl Acetate, C12-13 Pareth-3, C12-13 Pareth-23, Divinyldimethicone/Dimethicone Copolymer, Lauryl Alcohol, C11-15 Pareth-7, Butylene Glycol, Polyquaternium-7, Decyl Glucoside, Acrylates Copolymer, Dihydroxypropyl PEG-5 Linoleammonium Chloride, Guar Hydroxypropyltrimonium Chloride, Citric Acid, Disodium EDTA, Aminomethyl Propanol, Phenoxyethanol, Methylisothiazolinone, Fragrance (Parfum).

    OdgovoriIzbriši
  9. Pozdravljena. :) Kaj menite o korenini juke (Yucca Filamentosa) v šamponu? Kakšna je čistilna funkcija in kako se obnese kot penilec?
    Lep pozdrav,
    Maša

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni,

      korenina juke (kot tudi ostali izvlečki iz različnih rastlin) delujejo na osnovi saponinov, ki jih te rastline vsebujejo. Žal raziskave dokazujejo, da so rastlinski saponini lahko do kože in las veliko bolj agresivni kot "sintetični" tenzidi, zaradi česar jih sama ne uporabljam.

      Lp
      Tončka

      Izbriši
  10. Pozdravljena! Prosim za pomoč! Namreč pred letom dni sem opravila tečaje za izdelavo naravne kozmetike, saj sem iz hiše vrgla vse kupljeno. Žal sem pred par meseci ugotovila, da imam na lasišču bele pikice. Seveda me je zagrabila panika in sem našla salon, kjer so mi testirali lase in opravili z mikro kamero lasišče. Izključen je bil prhljaj, je pa bil ugotovljen silikon na lasnih koreninah in ostali ostanki. Po pilingu so mi priporočili šampon in balzam z imenom Harologi. Prosim, če mi lahko svetujete, ali je ta šampon sploh primeren zame (mastni lasje) in če šampon ne vsebuje škodljivih snovi (predvsem tisti SLES me skrbi). INCI šampona: aqua, sodium laureth sulfate, cocamidopropyl betaine, cocamide DEA, phenoxyethanol, sodium chloride, caprylyl glycol, hydrolyzed wheat gluten, citric acid, glycerin, potassium, sorbate, panthenol, RNA, sodium benzoate, tocopheryl acetate, calcium pantothenate, pyridoxine HCI. Balzam INCI:aqua, cetyl alcohol, cetearyl alcohol, behentrimonium chloride, phenoxyethanol, triticum vulgare bran extract, parfum, ceteareth-20, cetrimonium chloride, panthenol, benzoic acid, dehydroacetoc acid, silk amino acids, linoleic acid, sodium chloride. Do sedaj sem uporabljala šamponsko ploščico (natrijev coco sulfat, murumuru in mango maslo,hidrolat sivke, proteine riža, phytokeratin, provitamin b5 in eo verbene in ylang ylang ali pa tekoči šampon z nežno penečo osnovo in dodatkom zelene gline). Hvala za odgovor in lep večer, Živa

    OdgovoriIzbriši

LinkWithin

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...