četrtek, 05. februar 2015

Koža: funkcije in fiziologija

Ko vstopimo v trgovino in prodajalko povprašamo po tem ali onem izdelku, nas prijazna svetovalka kaj kmalu pobara, kakšen tip kože imamo. In načeloma vsi poznamo odgovor: suha, mastna, normalna… No, načeloma vemo, kakšen tip kože imamo, pa vemo morda tudi, kaj nek »tip kože« pomeni in označuje?
Poznavanje tipa kože in seveda njenih lastnosti je toliko bolj pomembno takrat, ko si kozmetične izdelke pripravljamo sami. Takrat podatek o »suhi koži« največkrat ni dovolj.

Za razumevanje potreb in lastnosti nekega tipa kože je potrebno poznati vsaj osnove njene fiziologije. Podrobnosti njene anatomije bomo tokrat pustili ob strani, posvetili se bomo predvsem glavnim biokemijskim in fiziološkim procesom, ki se odvijajo na naši koži in skrbijo za njeno ravnovesje. 

Funkcije kože
Funkcije, ki jih opravlja koža kot človeški organ, so izrednega pomena. Koža je eno izmed naših čutil (zaznavna funkcija); učinkovito nas ščiti pred zunanjimi dejavniki kot so mehanske poškodbe, UV žarki, mikroorganizmi itd (zaščitna funkcija); brani nas pred vdorom bakterij, virusov in toksinov (imunološka funkcija); vzdržuje telesno temperaturo (termoregolativna funkcija) z znojenjem in razširitvijo ali zožitvijo mikrokapilar; preko znojenja poskrbi tudi za izločanje odpadnih snovi, sebuma in drugih lipidov ter pripomore k ravnovesju kože (eskretivna in sekretivna funkcija); skrbi za vzdrževanje vlage (vlažilna funkcija) in hkrati tudi za vpijanje na kožo nanešenih snovi (vpojna funkcija).

Čeprav morda na prvi pogled ne vidite povezave med temi zapletenimi imeni in kozmetiko, pa so vse omenjene funkcije na nekakšen način povezane z kozmetičnimi izdelki. Smisel kozmetike je namreč ohranjanje zdrave in lepe kože – ne glede na to, ali gre za mozolje (sekretivna/eskretivna funkcija), krčne žile ali celulita (problem prekrvavitve in mikrokapilar), neprijeten vonj znoja, suho kožo itd.

Fiziologija kože
Funkcije kože so neposredno povezane z njeno fiziologijo in z vsemi biokemijskimi in fiziološkimi procesi le-te. Nekateri manj in drugi bolj – vsi ti procesi vplivajo tudi na dejanski izgled kože, njeno zdravstveno stanje, obolenja ali deformacije. Znotraj kože in tudi na njeni površini se neprestano odvija veliko različnih procesov: prenos živčnih impulzov (zahvaljujoč obilici živčnih končičev), dotok in odtok krvi, melanogeneza (proizvodnja melanina), keratinizacija (proizvodnja keratina), regulacija vlažnosti, vzdrževanje kislega okolja ter boj proti bakterijam in drugim zenanjim dejavnikom.

Koža je eno izmed naših največjih čutil, prepletena je z živčnimi končiči in omogoča občutenje dotika samega, občutenje bolečine ter zaznavanje temperature. Koža pa je prepletena tudi z neverjetno količino krvi, mikrokapilar in drobnih žilic. Njena dobra prekrvavljenost zagotavlja dovajanje kisika, daje obrazu zdravo rdečico, nudi človeku sposobnost uravnavanja temperature itd. V primeru težav s prekrvavitvijo oz. širjenjem in ožanjem kapilar pa imamo lahko opravka s kuperozo, krčnimi žilami in celo celulitom.

Za zaščito pred UV žarki je odgovoren proces melanogeneze. Melanogeneza je proces, pri katerem v melanocitih nastaja melanin. Melanin je pigment, ki kožo, lase in oči ščiti pred škodljivimi vplivi UV žarkov.

Melanin v melanocitih nastaja kot posledica izpostavljenosti kože UV žarkom, gre pa za počasen in večplasten proces. Po izpostavljenosti soncu se melanin počasi premika proti vrhnjim celicam, oksidira in posledično spremeni barvo (porjavi), z njim pa porjavimo tudi mi. 
Kljub vsemu melanin in porjavela koža zagotavljata le delno zaščito pred opeklinami in negativnimi vplivi pred UV žarki, zato moramo koži pomagati z ustreznimi izdelki za zaščito pred Soncem. Izpostavljenost UV žarkom je lahko povod za nastanek različnih kožnih obolenj (npr. kožni rak), izsušenost kože, izpostavljenost prostim radikalom in prehitro staranje itd. Več o vplivu sončnih žarkov na kožo in o izdelkih za sončenje si lahko preberete v tej objavi.

Za zaščito pred zunanjim svetom deloma poskrbi ti. proces keratinizacije. Keratin je posebna beljakovina, ki kožne celice postopoma spremeni v trdne kožne ploščice. Keratin lasem, koži in nohtom doprinaša fleksibilnost in čvrstost. Zaradi svoje vijačne strukture je keratin namreč izredno trden in čvrst.

Proces keratinizacije se začne v vrhnjici, kjer keratinociti začnejo z biosintezo predhodnika keratina. V vrhnjici se nahaja tudi zarodna plast, kjer nastajajo vedno nove kožne celice. Kožne celice se iz zarodne plasti počasi dvigujejo proti zunanjim slojem kože, pri čemer se počasi spreminjajo in odmirajo. Izgubijo celično jedro in pod vplivom keratina poroženijo ter nazadnje odpadejo oz. se odluščijo.

Plast poroženelih celic (polnih keratina) ščiti telo pred vdorom vode, preprečuje izsušitev ter vdor neželenih mikroorganizmov ter zadržuje toploto. Težave pri procesu keratinizacije pa lahko vodijo do neprijetnih kožnih bolezni kot npr. ihtioza, seboroični dermatitis in druge.

Keratinociti pa poleg keratina proizvajajo tudi ti. Odlandova telesa. To so posebni maščobni »mehurčki«, ki vsebujejo fosfolipide v posebnih dvoslojnih oblikah. Ti mehurčki se porazdelijo med celice in njihova vsebina dobesedno zapolni drobne prostorčke med posameznimi kožnimi celicami. Med temi fosfolipidi najdemo tudi ti. ceramide: posebne molekule, sestavljene iz maščobnih kislin in sfingozina, ki igrajo bistveno vlogo pri zaščitni in vlažilni funkciji kože

Bistveno vlogo pri vlaženju kože odigra hidrolipidni plašč. Hidrolipidni plašč je pravzaprav tanek, prosojen sloj različnih sestavin, ki so prisotne na koži in skrbijo za njeno vlažnost. Kot že samo ime pove, je sestavljen iz sestavin, topnih v vodi (hidro-) in topnih v maščobi (-lipidni).

Maščobni del hidrolipidnega plašča je v veliki meri sestavljen iz sebuma. Sebum je sestavljen iz različnih trigliceridov, estrov voska, skvalena in prostih maščobnih kislin.

S hidrolipidnim plaščem je neizogibno povezan ti. NMF oz. »natural moisturizing factor«, po slovensko ga lahko imenovali »naravni vlažilni faktor«. NMF pravzaprav predstavlja velik delež vodotopnega dela hidrolipidnega plašča. Kožni NMF je sestavljen iz prostih aminokislin, pri čemer je največ serina, pirolidonkarboksilne kisline (na kratko je to lepo PCA), ureje, mlečne kisline, amonijaka, glukozamina, elektrolitov in še drugih sestavin v sledeh.

Oba dela – tako lipidni kot vodni del našega hidrolipidnega plašča – skrbita za vlažnost kože. Maščobni del (v največji meri sestavljen iz sebuma) to stori s ti. »okluzivnostjo«, kar dejansko pomeni, da vlago, ki je v koži, »zapre« (occludere v latinščini pomeni zapreti) in je ne pusti, da bi izhlapela. NMF pa dejansko predstavlja vse tiste snovi, ki doprinašajo in vežejo vlago.

Količina NMF je odvisna od starosti, izpostavljenosti soncu in vetru ter drugih zunanjih dejavnikov (npr. agresivni izdelki za umivanje), količina sebuma pa je odvisna tudi od hormonskih dejavnikov. S stanjem hidrolipidnega plašča je pogojen tip kože, prenizka količina NMF vodi npr. v suho kožo, prevelika proizvodnja sebuma v mastno kožo itn. Poleg tega pa so z motnjami v ravnovesju hidrolipidnega plašča povezane tudi resne težave in kožne bolezni kot npr. akne, ciste, seboroični dermatitis itd.

Vzdrževanje vlage pa ni edina naloga hidrolipidnega plašča: ta tenka, prosojna plast namreč kožo ščiti tudi pred vdorom bakterij in zagotavlja koži kisel pH. Naraven pH kože je kisel, za kar so odgovorne tako proste maščobne kisline kot prisotnost NMF in njenih sestavin. V povprečju se pogosto reče, da je pH okoli 5,5. Seveda je to le povprečje, saj je pH nekaterih delov telesa precej bolj kisel (npr. nožna sluznica ima pH okoli 4 ali 4,5), spet drugi deli telesa pa imajo pH bolj blizu nevtralnemu. V nobenem primeru pa pH kože ni bazičen. Prav kislost kože varuje telo pred razbohotenjem patogenih bakterij in virusov, že najmanjša dolgotrajna sprememba v pH pa lahko vodi v razne bolezni kože, največkrat pogojene s prisotnostjo določenih bakterij. Več o tem, kako pH vpliva na kožo in o tem, kako je pH pomemben v kozmetiki, si preberite v objavi pH vrednost.

Na človeški koži je prisotno ogromno bakterij, nekatere živijo v sožitju z nami in nam pomagajo v boju s patogenimi organizmi, spet druge niso najbolj dobrodošle. Med bakterijami, ki so navadno prisotne na naši koži, lahko naštejemo mikrokoke, korinebakterije ter streptokoke. Količina in prisotnost bakterij je odvisna od posameznika do posameznika, letnega časa, higiene, vlage itd.. Načeloma je poseljenost kože z bakterijami povsem nenevarna, v redkih primerih pa lahko pride do okužbe s patogenimi in nevarnimi bakterijami.

Koža se proti takšnim vsiljivcem bori na več načinov. Deloma je za to zaslužna poroženelost in suhost zunanje plasti kože (bakterije imajo rade vlažna okolja) ter neprestana menjava celic, deloma pa tudi hidrolipidni plašč in naravno prisotne bakterije. Kot že rečeno, hidrolipidni plašč poskrbi za kisel pH kože, ki odgovarja le dobrim bakterijam, zavira pa razvoj patogenih. Poleg tega nekatere sestavine, prisotne v sebumu, delujejo antibakterijsko. Tudi »dobre« bakterije (npr. nekatere podvrste stafilokoka) lahko proizvajajo antibiotične sestavine, prav tako pa s presnavljanjem sebuma znižujejo pH.

Neravnovesje v bakterijski flori lahko pripelje do kožnih težav, kot so npr. akne (zanje je odgovorna bakterija), prhljaj (zanj je odgovorna gliva), seboroični dermatitis itd.
Vsak tip kože - suha, mastna, občutljiva, aknasta itn - je odvisen od pravilnega in usklajenega delovanja vseh fizioloških procesov in funkcij kože. Bolje rečeno: tip kože je neizogibno pogojen s pravilnim in usklajenim delovanjem fizioloških procesov in funkcij kože. Že navidezno nepomemben poseg v enega izmed teh procesov lahko poruši ravnovesje. Dolgotrajna uporaba agresivnih detergentov lahko npr. pripelje do zmanjšanja zaščitne in imunološke funkcije, posledica pa je lahko suha, občutljiva koža ali pa rdečice, ekcemi, ciste itn.

Ko bomo v prihodnosti govorili o različnih tipih kože in njenih lastnostih, ohranjajte v mislih osnovne funkcije in fiziološke procese. Še posebej vam bodo te informacije prišla v poštev pri formuliranju, saj je pri sestavi formul dobro upoštevati različne dejavnike in ne enega samega. Najbolj učinkovit izdelek za starejšo, suho kožo ne bo tisti, ki bo vseboval le kup maščob, temveč tisti, ki bo poskrbel za vlaženje z vlažilnimi sestavinami, izboljšal zaščitno funkcijo kože, pospešil nastajanje novih celic in kolagenskih vlaken, poskrbel za elastičnost itn.

7 komentarjev:

  1. Živijo ga. Tončika, hvala za tako čudovito in hkrati zelo podrobno opisano objavo o naši koži.Ja veliko se je še potrebno poučiti, kajti je res ogromno informacij-hvala, da z nami delite svoje znanje.

    Pod objavo "Glicerinska krema za roke" sem vam poslala par vprašanj-naredila sem svojo prvo kremo vendar sem naletela na par težavic :(. Ko boste uspela bi vas lepo prosila, če lahko na kakšno moje vprašanje odgovorite-bom zelo vesela, kajti ne vem ali lahko uporabim to mojo kremico ali raje ne. Hvala vam in lep pozdrav,
    K.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      poglejte nad vaš zadnji komentar pri tisti objavi, sem vam odgovorila že nekaj dni nazaj. :)

      Lp

      Izbriši
  2. Živijo Tončika,

    hvala vam za vašo prijaznost in odgovore. Sem prebrala in vam tudi odpisala-zraven sem pa našla še par vprašanj, ki me zanimajo :).
    Hvala, lep pozdrav,
    K.

    OdgovoriIzbriši
  3. Lep pozdrav

    Rada bi vas samo pohvalila za objave. Razumljivo napisano in hkrati strokovno. Hvala, ker si vzamete čas in nas kaj pametnega naučite! :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Pozdravljena, kdaj bo kakšen novi post :)?
    Lp, Simona

    OdgovoriIzbriši
  5. Pozdravljena zanima me ali morda doma narejeno kozmetiko tudi prodajate? Bi potrebovala kremo pa je v trgovini zelo tezko dobiti kremo za mojo kozo.
    Sophie

    OdgovoriIzbriši

LinkWithin

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...