četrtek, 10. maj 2018

Trietil citrat

Trietil citrat
Če ste pozorno prebrali prejšnjo objavo in imate dober spomin, vam sestavina tokratne objave najbrž zveni precej znano. Ker pa je trietil citrat majhen posebnež med dezodorantskimi sestavinami, saj ga lahko uporabljamo tudi v drugih izdelkih, si zasluži čisto svojo objavo.

Trietil citrat (INCI: Triethyl citrate) je ester etanolnega alkohola in citronske kisline. Dobavljiv je v obliki prozorne tekočine, skoraj brez vonja ali z zelo rahlim vonjem po limonah. Dovoljen je za uporabo v certificiranih izdelkih. Topen je v maščobah in ni občutljiv na segrevanje, zato ga brez težav dodajamo v maščobno (B) fazo. Navadno ga uporabljamo v količinah do 5%, v posebnih izdelkih za akne pa je lahko količina trietil citrata primerno višja in lahko dosega večinski delež formul.

Trietil citrat kot sestavina lipidne faze emulzij

Trietil citrat spada tako kot npr. nam bolj znani Coco-caprylate med estre. Estri so največkrat spojine alkohola in kisline, pri čemer so lahko tako alkoholi kot kisline različne narave: v vlogi alkohola tako lahko nastopi glicerol, v vlogi kisline pa maščobne kisline in dobimo triglicerid ali pa - kot v našem primeru - v vlogi alkohola nastopa etanol, v vlogi kisline pa citronska kislina.

Tako kot Coco-caprylate je tudi trietil citrate po izgledu in občutku pravzaprav izredno lahko, neviskozno in mazljivo olje, zaradi česar ga lahko uporabljamo tudi kot sestavino naše maščobne faze. Po uporabi in občutku je precej podoben drugim lahkim, "sintetičnim" oljem. Emulzijam izboljša mazljivost, hkrati pa zmanjšuje masten občutek drugih olj in pušča nekoliko bolj suh občutek. V primerjavi z npr. Ethylhexyl stearatom ali Coco-caprylatom pušča manj svilnat in bolj suh občutek, vendar ne tako zelo suh kot ga npr. pušča Dicaprylyl ether.

Trietil citrat kot aktivna sestavina dezodorantov

Kot že omenjeno v objavi o formuliranju dezodorantov, trietil citrat vpliva na encimsko delovanje bakterij na koži, ne vpliva pa na ravnovesje mikrobne flore na koži, saj ne deluje mikrobicidno.

Ko trietil citrate kot sestavina dezodoranta pride na koži v stik z bakterijami, se le-te namesto razgradnji maščobnih sestavin v znoju raje posvetijo razgradnji trietil citrata. Trietil citrat s pomočjo encimskih reakcij razpade in sprošča molekule citronske kisline, te pa znižajo pH. Zniževanje pH upočasni delovanje bakterij, zaradi česar se upočasni in bistveno zmanjša tudi razgradnja maščobnih sestavin v znoju ter s tem tudi možnost nastanka neprijetnega vonja.

Za doseganje optimalnega dezodorantskega učinka je potrebno trietil citrat tudi v maksimalni količini (5%) kombinirati z drugimi sestavinami, ki delovanje trietil citrata dopolnijo, npr. cinkovim ricinoleatom, eteričnimi olji, sestavinami s protimikrobnim delovanjem ipd.

Trietil citrat kot aktivna sestavina v izdelkih proti aknam

Učinek trietil citrata na encimsko delovanje bakterij v kozmetiki ne izkoriščamo samo za uporabo v dezodorantih, temveč tudi v boju proti aknam.

Z bolezenskim stanjem aken so - poleg prekomernega izločanja sebuma in hiperkeratinizacije lasnega mešička - namreč povezane posebne vrste bakterij, ki so prisotne znotraj lasnega mešička. To so ti. Propionibacterium acnes, anaerobne bakterije, ki so sicer sestavni del bakterijske flore, vendar se zaradi prevelike količine sebuma prekomerno razmnožijo in ob razgradnji samega sebuma sproščajo posebne sestavine, ki so na koži zelo dražeče. Kot bakterije, ki razkrajajo maščobne delce v znoju, tudi P. acnes razkraja sebum s pomočjo encimskih reakcij, vendar je končni produkt v tem primeru drugačen, saj se ne tvorijo sestavine z neprijetnim vonjem temveč maščobne kisline, ki vplivajo na nastanek komedonov ter hkrati sestavine, ki kožo dražijo. Koža odreagira z vnetno reakcijo, kar pravzaprav sklene krog vnetnih aken.

Uporaba trietil citrata v izdelkih za akne temelji na tem, da bakterije z encimsko reakcijo razgradijo trietil citrat namesto sebuma, produkt encimske reakcije pa je seveda tudi citronska kislina. S tem se zniža pH kože, posledično so bakterije manj aktivne, kar pomeni manj maščobnih kislin, ki vplivajo na nastanek komedonov ter manj vnetnih reakcij. Poleg tega se zniža tudi delovanje 5-alfa-reduktaze, encima, ki v lasnem mešičku pretvori testosteron v dihidrotestosteron, kar pomembno vpliva na nastanek začaranega kroga aken.

Vendar pa trietil citrat tudi v izdelkih proti aknam sam ni učinkovit in ga je zato potrebno kombinirati z drugimi sestavinami. Trietil citrat namreč upočasni encimske reakcije in zniža pH okolja, ima pa premajhen ali ničen vpliv na vse ostale faktorje nastanka aken: prekomerno izločanje sebuma, hiperkeratinizacija lasnega mešička, vnetje. Zato v izdelkih proti aknam trietil citrat pogosto zasledimo z etil linoleatom (estrom etilnega alkohola in linolne kisline), katerega encimi prav tako razgradijo v linolno kislino, ki zmanjša vnetje, delovanje 5-alfa reduktaze in keratinizacijo ter hkrati pripomore k vzpostavljanju barierne funkcije; pa tudi z nikotinamidom in derivati azelaične kisline, ki zmanjšujejo proizvodnjo sebuma; ter sestavine za zmanjšanje vnetja kot npr. bisabolol, gliceretinska kislina ipd.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

LinkWithin

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...