tag:blogger.com,1999:blog-19903222312250202922024-03-19T08:40:55.977+01:00Moja domača kozmetikaBlog o domači izdelavi mila, krem, šamponov in še kajAnonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.comBlogger113125tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-21222733587394610432018-07-05T05:59:00.001+02:002018-07-05T07:45:00.275+02:00Recept: osvežilni antioks gel za po sončenju z alojo<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYdrYNKSgfp-47Kl_ybOBj72VQsQLxcQYTzDllcmr5Zq-Vxkl-WN9mQuj5q3h2WAsf1YagjwrCQNRGyDzXM7tmdHkkSzwSb1lEMKHq3Ddo07xoRQkohNQgADWb_4lQxduygVgDoR12aq8z/s1600/DSCN0701.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYdrYNKSgfp-47Kl_ybOBj72VQsQLxcQYTzDllcmr5Zq-Vxkl-WN9mQuj5q3h2WAsf1YagjwrCQNRGyDzXM7tmdHkkSzwSb1lEMKHq3Ddo07xoRQkohNQgADWb_4lQxduygVgDoR12aq8z/s400/DSCN0701.jpg" width="400" /></a></div>
Šola se je že več kot zaključila in čas počitnic, sonca in morja je pred nami! Nekdo v hribe, drugi na morje in tretji v toplice, vsekakor pa se bo vsak od nas naužil toplote, počitka in seveda sonca.<br />
<br />
Koža, izpostavljena soncu, pa mora poleg zaščite imeti tudi dovolj antioksidantnih in vlažilnih sestavin, ki jih navadno nanašamo na kožo po sončenju. S tem koži doprinesemo vlago in pripomoremo k hitrejši obnovi.<br />
<br />
Sama sem pristaš lahkih emulzij ali gelov, ki se hitro vpijejo in kožo tudi osvežijo. V gelu sem poseben poudarek dala na sestavine, ki so posebej primerne za nego po sončenju ter za pomirjanje kože, tako z izborom vlažilnih sestavin (aloja, alantoin, glicin betain in natrijev hialuronat) kot z vitamini in antioksidanti (nikotinamid in pantenol ter Q10 in lipojska kislina). Gelu je dodana tudi minimalna količina mentola, ki poskrbi za rahel osvežilen občutek. Za bolj izrazit občutek osvežitve priporočam, da količino mentola dvignete na 1%.<br />
<br />
<a name='more'></a><br />
Gel je lepo mazljiv ter se dobro vpije, ob nanosu daje občutek vlaženja in polnosti, za kar poskrbita tako ksantan kot karagen. Slednji daje tudi svilen, negovalen občutek in bolj poln občutek po nanosu. Zaradi prisotnosti hialuronata, pantenola in ksantana je občutek takoj po vpijanju lahko nekoliko lepljiv, vendar se kmalu zatem porazgubi.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Osvežilni antioks gel za po sončenju z alojo</span></h3>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Recept za 100 gramov:</span></h4>
voda do 100<br />
liofilizirana aloja 1:200 0,37<br />
transparenten ksantan 0,20<br />
Carbopol ultrez 21 0,35<br />
karagen 0,7<br />
alantoin 0,3<br />
glicin betain 3<br />
natrijev hialuronat (2,5% raztopina) 1<br />
nikotinamid 2<br />
pantenol 2<br />
antioksidantni nano-liposomi (s Q10 in lipojsko kislino)* 2<br />
etanol (75%) 4<br />
mentol 0,5<br />
modro barvilo ali kapljica ali dve eteričnega olja rimske kamilice<br />
Cosgard 0,6<br />
pH 6<br />
<br />
<br />
V primeru, da imate že zalogo izdelanih gelov iz aloje, so razmerja sledeča:<br />
gel iz aloje in ksantana 30<br />
gel iz aloje in Carbopola 45<br />
voda do 100<br />
karagen 0,7<br />
alantoin 0,3<br />
glicin betain 3<br />
natrijev hialuronat (2,5% raztopina) 1<br />
nikotinamid 2<br />
pantenol 2<br />
antioksidantni nano-liposomi (s Q10 in lipojsko kislino)* 2<br />
etanol (75%) 4<br />
mentol 0,5<br />
modro barvilo kapljica ali dve eteričnega olja rimske kamilice<br />
Cosgard 0,6<br />
pH 6<br />
<br />
*INCI: Aqua, Glyceryn, Sorbitol, Lecithin, Thioctic acid, Caprylic/Capric triglyceride, Ubiquinone, Xanthan gum, Phenoxyethanol, Disodium EDTA, Methylparaben, Butylparaben, Propylparaben, Isobutylparaben<br />
<br />
<b>Postopek:</b><br />
Vodo razdelimo na tri dele. V en del namočimo transparenten ksantan, v drugi del namočimo karagen. Treji del dodatno razdelimo na dva dela: v enem hidriramo alojo, v drugem pa Carbopol. Ko sta aloja in Carbopol povsem namočena, pripravimo gel iz aloje in Carbopola: raztopini Carbopola dvignemo pH na 5,5, raztopini aloje pa na 6. Alojo in Carbopol združimo ter pH popravimo na okoli 6. Temu gelu dodamo namočen gel iz ksantana in namočen gel iz karagena.<br />
<br />
V kolikor imamo že izdelane gele iz aloje in zgoščevalcev, stehtamo izdelane gele, popravimo pH gela iz aloje in ksantana na približno 6 in šele nato združimo z gelom iz Carbomerja in aloje. Karagen namočimo v vodi in gel dodamo gelu iz Carbomerja in ksantana.<br />
<br />
Od tu naprej je postopek za obe varianti povsem enak. Mentol raztopimo v etanolu in ga dodamo gelu. Postopoma dodamo vse ostale aktivne sestavine: alantoin, glicin betain, natrijev hialuronat, nikotinamid ter pantenol. Dobro premešamo. Nazadnje dodamo še antioksidantne nano-liposome in mešamo samo na roko, da se liposomska struktura ne poruši. Dodamo nekaj kapljic et. olja rimske kamilice, ki bo v kombinaciji z rumeno-oranžno barvo liposomov gelu dala zelenkasti odtenek. Preverimo pH in dodamo konzervans.<br />
<br />
Opomba: antioksidantni nano-liposomi imajo zaradi vsebnosti Q10 oranžno barvo, ki celoten izdelek obarva nekoliko rumeno-oranžno. Prisotnost lipojske kisline (INCI: Thioctic acid ali pa Alpha-lipoic acid) pa da liposomom izrazit in neprijeten vonj. Lipojska kislina ima v svoji zgradbi žvepleno skupino, ki lahko neprijetno "odišavi" celoten izdelek.<br />
<br />
<br /></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-771635501136681692018-06-26T16:07:00.002+02:002018-06-26T16:07:48.543+02:00[VIDEO] Kako izdelamo gel iz aloje<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
Gel iz aloje lahko za svoje kozmetične izdelke pripraviamo tudi doma, vendar ne iz sveže rastline, temveč iz suhe liofilizirane aloje 1:200, ki jo lahko dobimo v nekaterih spletnih trgovinah. Izdelava gela iz sveže rastline je v domačih razmerah težka in predstavlja več težav, saj po eni strani nikakor ne moremo zagotoviti sterilnosti in neoporečnosti našega izdelka, po drugi pa obstaja tudi velika možnost, da bi naš gel vseboval tudi manj koristne (ali bolje rečeno: dražeče) sestavine aloje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Gel, ki ga izdelamo iz liofilizirane aloje, je sorazmerno preprost za izdelavo ter uporaben bodisi kot samostojni kozmetični izdelek, bodisi kot sestavina drugih, kompleksnejših izdelkov.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Gel iz aloje lahko izdelamo na dva načina: z uporabo ksantana ali z uporabo Carbopola. Gel iz ksantana je preprostejši za izdelavo ter bolj tekoč in bolj vlažilen, gel s Carbopolom pa je kompakten in daje osvežilen občutek, pri izdelavi pa zahteva nekoliko več pozornosti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Za 100 g alojinega gela, zgoščenega s ksantanom, potrebujemo:</div>
<div style="text-align: justify;">
0,5 g liofilizirane aloje 1:200</div>
<div style="text-align: justify;">
0,5 g ksantana</div>
<div style="text-align: justify;">
98,4 g vode</div>
<div style="text-align: justify;">
0,6 Cosgarda</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Namig: gel iz ksantana lahko izdelate tudi z uporabo transparentnega ksantana. V tem primeru boste za 100 g gela potrebovali 0,8 g transparentnega ksantana.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Za 100 g alojinega gela, zgoščenega s Carbopolom, pa potrebujemo:</div>
<div style="text-align: justify;">
0,5 g liofilizirane aloje 1:200</div>
<div style="text-align: justify;">
0,8 g Carbopola Ultrez 21</div>
<div style="text-align: justify;">
98,1 g vode</div>
<div style="text-align: justify;">
0,6 g Cosgarda</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pri izdelavi slednjega je potrebno biti posebej pozoren: pH vodnega deleža, v katerem smo hidrirali alojo, moramo pred združitvijo s Carbopolom dvigniti na 6; pH vodnega deleža, v katerem smo hidrirali Carbopol, pa moramo dvigniti na 5,5.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Celoten postopek in natančen opis izdelave alojinega gela s ksantanom in gela s Carbopolom je predstavljen v videu!</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/zjvFxhfntcQ/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/zjvFxhfntcQ?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
<br /></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-19353338224507623362018-06-14T20:13:00.003+02:002018-06-15T09:33:53.869+02:00Vitamin F in linolna kislina v kozmetiki<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5ep7GORqCR-ipv-cmHn-THLcLqNClUddtrkJabPdcTlp4jUCfEGlAp-aQVqKBG0tmBMduKdym13iHN7k3mi2Z0KxiGnz2Fko6oWHqex_BizOgeX9jiGl1II1YPVqa43eVCdJvAWjKjhpd/s1600/VitaminF.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5ep7GORqCR-ipv-cmHn-THLcLqNClUddtrkJabPdcTlp4jUCfEGlAp-aQVqKBG0tmBMduKdym13iHN7k3mi2Z0KxiGnz2Fko6oWHqex_BizOgeX9jiGl1II1YPVqa43eVCdJvAWjKjhpd/s200/VitaminF.jpg" width="200" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Vitamin F forte</td></tr>
</tbody></table>
Skoraj prepričana sem, da se je marsikdo ob naslovu kar malček zaustavil ter na hitro preletel znanje iz vitaminov in mineralov, ter se v dvomu vprašal, kaj pravzprav je vitamin F. Naj vas nekoliko potolažim, če niste fanatiki izdelave domače kozmetike in veliki raziskovalci, za vitamin F najbrž še niste slišali. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
Vitamin F pravzaprav niti ni pravi vitamin, temveč kombinacija maščobnih kislin, ki jih naše telo ne more samo proizvajati ter se zato imenujejo esencialne maščobne kisline. Vitamin F je znan tudi kot pseudovitamin F ali vitagen F in je z zdravstvenega vidika pomemben predvsem kot sestavni del vsakdanje prehrane. Z oznako vitamin F ali pseudovitamin F tako poimenujemo kombinacijo linolne in linolenske kisline, v različnih definicijah pa boste včasih našli omenjeno še arahidonsko kislino.<br />
<a name='more'></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Kaj so maščobne kisline?</span></h4>
</div>
<div>
Se še spomnite objave <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/12/rastlinska-olja-sestava-izbira-uporaba.html">o rastlinskih oljih</a>? Če na hitro preletimo: rastlinska olja so sestavljena iz trigliceridov. <b>Trigliceridi</b> so <b>spoj glicerola in maščobnih kislin</b>: na eno molekulo glicerola so vezane tri verige maščobnih kislin.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Maščobne kisline so po svoji definiciji<b> karboksilne kisline </b>(torej imajo na molekuli skupino -COOH) in so lahko daljše ali krajše ter so lahko nasičene ali nenasičene. <b>Nasičene </b>maščobne kisline so tiste, ki med posameznimi ogljikovimi atomi nimajo nobene dvojne vezi; <b>nenasičene</b> pa tiste, ki imajo vsaj eno dvojno vez. V tem primeru govorimo o enkrat nenasičenih maščobnih kislinah, v kolikor pa je dvojnih vezi več, o večkrat nenasičenih maščobnih kislinah.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Maščobne kisline v rastlinskih oljih</span></h4>
</div>
<div>
Maščobne kisline so torej sestavni del rastlinskih olj, pri čemer so najbolj pogosto zastopane palmitinska, stearinska, oleinska, linolna, ter alfa-linolenska. Kemijska sestava in zastopanost posameznih maščobnih kislin določa pravzaprav vse lastnosti olja: mastnost, mazljivost, občutljivost na toploto ter tudi končni učinek na koži. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
Vendar pa maščobne kisline niso le sestavni del rastlinskih olj, temveč so prisotne tudi v naši koži, deloma kot proste maščobne kisline, deloma vključene v trigliceride, deloma pa tudi kot sestavni del ceramidov. Posebno vlogo odigra v koži prav linolna kislina.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Linolna kislina v koži</span></h4>
</div>
<div>
Preden govorimo o pomenu, ki jo ima linolna kislina v koži, je dobro, da se na kratko (zares na kratko) spoznamo s sestavo in delovanjem kože.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Koža je sestavljena iz treh slojev: vrhnjice (zgornja plast), usnjice (srednja plast) in podkožja (spodnja plast). V grobem lahko rečemo, da je podkožje zbirka maščevja, usnjica tista plast, v kateri potekajo žile ter živci, v vrhnjici pa dejansko poteka rojstvo, zorenje ter odmiranje keratinocitov - celic, ki sestavljajo našo kožo. Vrhnjica se glede na obliko, ki jo keratinociti zavzamejo med svojim zorenjem, deli na bazalno plast (tam se celice rodijo), trnasto plast, zrnasto plast in roževinasto plast (odmrle celice). Prav v globokih predelih roževinaste plasti se nahaja ti. bariera ali pregrada.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Ta <b><span style="color: purple;">bariera ali pregrada </span></b>je sestavljena iz korneocitov (se pravi že odmrlih keratinocitov), ki so medsebojno postavljeni kot zidaki v zidu - torej križno, da se prekrivajo. Med njimi je ti. <b><span style="color: purple;">multilamelarni cement</span></b>, sestavljen iz <b>ceramidov, prostih maščobnih kislin in holesterola</b>. Značilnost multilamelarnega cementa je, da so lipidi, ki ga sestavljajo, organizirani v prav posebne večplastne lipidne plošče ali lamele.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Pravilna struktura multilamelarnega cementa zagotavlja pravilno delovanje bariere, ki je izrednega pomena za zagotavljanje optimalne navlaženosti kože ter za obrambo kože pred zunanjimi dejavniki. Za pravilno delovanje bariere pa je ključno tako razmerje med ceramidi, holesterolom in prostimi maščobnimi kislinami kot tudi sestava posameznih enot. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
<b><span style="color: purple;">Linolna kislina</span></b> je prisotna tako kot <b>prosta maščobna kislina</b> kot tudi <b>sestavni del ceramidov</b>. <b><span style="color: purple;">Ceramidi </span></b>so sfingolipidi, molekule, kjer je sfingozin povezan z maščobno kislino preko amidne vezi. V večje podrobnosti o različnih vrstah ceramidov se ne bomo spuščali, saj je razvrstitev le-teh kemijsko veliko bolj kompleksna, zapomnimo si le, da glede na različne vrste vezav lahko ločimo dvanajst različnih ceramidov ter da lahko poleg drugih maščobnih kislin tudi <b>linolna kislina nastopa kot del ceramidov</b>.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Prav ceramidi z linolno kislino so bistvenega pomena za <b>organizacijo lipidov</b> v lamelarnem cementu v barieri ter za <b>pravilno delovanje bariere</b>. Pomanjkanje linolne kisline namreč privede do tega, da koža proizvede ceramide z oleinsko kislino, ki pripelje do oslabljene barierne funkcije kože. Po nekaterih raziskavah naj bi linolna kislina v ceramidih tipa CER EOS v primeru suhega okolja prispevala k ohranjanju tekoče oblike medceličnega cementa ter preprečila kristalizacijo maščob, ki bariero naredijo bolj občutljivo. <b>Pomanjkanje</b> linolne kisline torej vodi v <b>nepravilno delovanje barierne funkcije</b>, kar ima za posledico <b>povišano stopnjo transepidermalne izgube vode</b> (TEWL) in <b>suho kožo</b>, ki se lahko tudi lušči.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Linolna kislina naj bi bila povezana tudi z <b>nastankom aken</b>. Osebe, ki trpijo za aknami, naj bi v kožnih lipidih namreč imele nižjo vsebnost linolne kisline ter s tem povezano drugačno sestavo sebuma. Prav tako naj bi pomanjkanje linolne kisline botrovalo k drugačni sestavi ceramidov znotraj lasnega mešička, kar posledično lahko vodi do nepravilne keratinizacije v lasnem mešičku, zaradi česar se pora zapre in nastenejo ogrci.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Vitamin F oz. linolna kislina kot kozmetična sestavina</span></h4>
</div>
<div>
Namen raziskav delovanja človeške kože seveda ni samo ta, da znanstveniki ugotovijo, kako koža deluje, temveč da se lahko najde rešitev za težave. Študije so namreč pokazale, da lahko linolna kislina, nanešena na kožo kot del kozmetičnega izdelka, omili simptome, ki se zaradi njenega pomanjkanja pojavljajo. Pri tem seveda poudarjam, da gre za raziskave z linolno kislino, kar pa ne pomeni, da imajo rastlinska olja z visoko vsebnostjo linolne kisline lahko enak učinek. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
Linolna kislina je navadno dobavljiva v kombinaciji z linolensko kislino pod imenom <b>Vitamin F</b>, Vitamin F forte, Vitagen F, Linseed acid idr, najdete jo tako v nekaterih slovenskih trgovinah kot npr. Tovarna Organika kot tudi v tujini. Pri nakupu bodite pozorni na dejansko kemijsko sestavo: Vitamin F enega proizvajalca vsebuje npr. med 70 in 80 odstotki linolenske kisline, vitamin F z inci imenom Linseed acid drugega proizvajalca pa le med 12 in 25% odstotki linolne kisline.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Vitamin F je dobavljiv v obliki oljnate tekočine prozorne do rahlo rumenkaste barve z bolj ali manj izrazitim vonjem, ki se sčasoma rad zaostri. Topen je v maščobah ter v alkoholu in raztopinah z najmanj 70% alkohola. Zaradi oksidativne občutljivosti ga moramo hraniti v temnem in hladnem prostoru.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Vključujemo ga lahko v izdelke <b>za suho kožo ter v izdelke za kožo s porušeno barierno funkcijo</b>, kjer lahko učinkovito <b>vzpostavi delovanje bariere</b> ter z zmanjšanjem TEWL <b>poveča količino zadržane vode v koži</b>. Primeren je tudi za nego <b>seboroične kože</b>. Raziskave so pokazale, da lahko uporaba linolne kisline v izdelkih <b>za aknasto kožo zmanjša prekomerno keratinizacijo</b> in nastajanje keratinskih čepkov v lasnem mešičku ter s tem tudi velikost in pojavnost komedonov. Uporabljamo ga v količinah med <b>0,5 do 3%</b>, ker gre za nenasičene maščobne kisline, ga v kozmetične izdelke dodajamo v hladni C fazi. Dobro je, da v formulo vključimo tudi tokoferol.</div>
</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-19875797148334491492018-06-07T07:35:00.000+02:002018-06-07T07:35:46.535+02:00Vlažilne sestavine v kozmetiki<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAZ8nkOIzlt-fCb9B7GmvmFDcoMrWBN1rCb-9c9RzC3Q8FghvOZ15iw2w6MKFwqiLKodfvpI3ECxtqQfCW3rknbhkOdsXuNa11o7psJYXhkdEBdMGuNhrCAtO1ccA8IsyesFwlfy3iBpKp/s1600/water-2986837_1920.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1058" data-original-width="1058" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAZ8nkOIzlt-fCb9B7GmvmFDcoMrWBN1rCb-9c9RzC3Q8FghvOZ15iw2w6MKFwqiLKodfvpI3ECxtqQfCW3rknbhkOdsXuNa11o7psJYXhkdEBdMGuNhrCAtO1ccA8IsyesFwlfy3iBpKp/s200/water-2986837_1920.jpg" width="200" /></a></div>
Ko govorimo o kozmetičnih izdelkih, skorajda ne moremo mimo besede "vlažilen". Ste kdaj poskusili zavestno usmeriti pozornost na to, kolikokrat so na promocijskem materialu, na embalaži, v opisu, v reklami za kozmetični izdelek uporabljene besede "vlažilen", "navlaži", "vlaženje" ipd? Največkrat jih najdemo v družbi kakšne druge fine marketinške besede in tako dobimo prave prodajne hite kot npr. "globinsko vlaženje" ali "24 ur navlažena koža". Pa vendar vlaženje ni (vedno) samo marketinški trik.<br />
<div>
<br /></div>
<div>
Vlaga v koži je bistvenega pomena za zdrav videz ter za dobro počutje v lastni koži. In ne glede na to, kakšno kožo imamo - najsi bo suha, mastna, aknasta ali problematična - je dodatek vlažilnih sestavin v kozmetičnem izdelku pomemben (in največkrat zaradi same estetike tudi nujen).</div>
<div>
<br />
<a name='more'></a><br /></div>
<div>
<h3 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Kaj so vlažilne sestavine?</span></b></h3>
</div>
<div>
Vlažilne sestavine so, čisto preprosto, tiste snovi, ki koži doprinesejo vodo in jo tam tudi uspešno zadržijo. Pogosto vlažilnim sestavinam rečemo tudi humektanti. To so vodotopne spojine, ki so sposobne nase vezati večjo količino vode in jo zadržati na mestu. Ta voda lahko prihaja iz ozračja, iz samega kozmetičnega izdelka ali pa tudi iz kože.</div>
<div>
<br /></div>
Vendar pa si niso vse vlažilne sestavine enake, ne delujejo vse na enak način in niso vse primerne za vse izdelke. Dobro je ob tem poudariti, da se lahko s kombiniranjem različnih vlažilnih sestavin doseže boljšo vlaženje kot z uporabo ene same. Prav tako je pri formuliranju izdelkov za suho kožo nujno upoštevati tudi uporabo tistih sestavin, ki delujejo kot okluzivi.<br />
<div>
<br /></div>
<div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: purple;">Glicerol </span></b></h4>
Glicerol je najbrž eden izmed najbolj pogosto uporabljenih humektantov. Več o njem si lahko preberete v objavi <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/04/glicerol-ali-glicerin.html">o glicerolu</a>, vendar bom le na kratko povzela glavne informacije. Glicerol je naravno prisoten na naši koži, z dodajanjem le-tega pa lahko povečamo sposobnost rožene plasti, da zadržuje vodo. Dodajamo ga lahko tudi v velikih količinah, ker pa rad pušča lepljiv občutek, se navadno omejimo na 5%.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Sorbitol </span></h4>
Sorbitol tako kot glicerol spada med poliole, vendar ima v primerjavi z glicerolom šibkejše vlažilno delovanje. Po nekaterih podatkih naj bi imel skoraj polovično moč zadrževanja vode v primerjavi z glicerolom. Ker je v primerjavi s slednjim tudi manj lepljiv, ga lahko dodajamo v večjih količinah. Dobimo ga lahko tako v prahu kot tudi v obliki 70% raztopine. Dodajamo ga brez težav tudi v A fazo.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Pantenol</span></h4>
<a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/05/pantenol-ali-provitamin-b5.html">Pantenol ali provitamin B5</a> je prav tako učinkovito vlažilno sredstvo, vendar poleg vlažilnega učinka odlično deluje tudi na razdraženo kožo, pripomore k vzpostavitvi bariernih funkcij in pripomore k celjenju ran. Ob nanosu na kožo se pantenol hitro spremeni v pantotensko kislino, ki preide v globlje plasti vrhnjice. Uporabljamo ga v C fazi v količinah do 5%, čeprav je učinkovit tudi v količini do 3%. Tako kot za glicerol tudi za pantenol velja, da lahko daje lepljiv občutek, še posebej v kombinaciji z drugimi bolj lepljivimi sestavinami.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Betain</span></h4>
Posebnost med vlažilnimi sestavinami je betain (ali trimetilglicin, INCI: Betaine), ki za razliko od drugih humektantov vode ne veže nase, temveč jo pravzaprav "predaja". Betain namreč zaradi svoje posebne sestave privlači molekule vode, vendar pa jih hkrati tudi odbija, zato se molekule vode vedno izmenjujejo in so hkrati vedno na razpolago okoliškemu tkivu. Betain tako deluje kot "prinašalec" in ne "zadrževalec" vode. Za kozmetične namene je dobavljiv v tujih spletnih trgovinah v obliki belih drobnih kristalov, ki se zelo dobro topijo v vodi. Poleg vlaženja pa ima tudi oblico drugih lastnosti: poveča topnost nekaterim drugim težko topnim snovem kot npr. alantoin ter znižuje agresivnost površinsko aktivnih snovi v šamponih ali izdelkih za tuširanje. Na koži pušča svilnat, mehak občutek, še posebej v kombinaciji z glicerolom. Uporabljamo ga v hladni, C fazi, v količini do 4%, v izdelkih s površinsko aktivnimi snovmi pa tudi do 10%.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Nadomestki za Natural Moisturizing Factor</span></h4>
O nadomestkih Naravnega vlažilnega dejavnika (Umectol, Lactil, NMF Faktor itd) je bilo že veliko napisanega <a href="https://moja-kozmetika.blogspot.com/2018/02/nmf-natural-moisturizing-factor.html">tukaj</a>. Ti nadomestki so navadno sestavljeni iz sestavin, ki so tudi naravno prisotne v naravnem vlažilnem dejavniku kože, npr. iz aminokislin, laktatov, soli pirolidonkarboksilne kisline, sečnina itd. in jih lahko uporabljamo v precej visokih odstotkih. Vendar pa so posamezne sestavine NMF dobavljive tudi kot samostojne vlažilne sestavine.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Aminokisline</span></h4>
Največji delež NMF predstaljajo aminokisline, še posebej serin. Žal le-tega ne dobimo kot čisto aminokislino za uporabo v domači kozmetiki, dobimo pa druge aminokisline kot npr. glicin, arginin, L-cistin, lizin. Dobavljajo jih samo tuje trgovine. Nekatere izmed njih so topne v vodi, topnost drugih kot npr. L-cistina pa je izjemno nizka. Nizka je tudi uporaba L-cistina (do 0,2%), medtem ko lahko pri nekaterih drugih aminokislinah pridemo tudi do večje količine. Dobro je, da več aminokislin uporabimo skupaj (npr. v količini 1%) ter kombiniramo z drugimi vlažilnimi sestavinami, saj imajo aminokisline same po sebi nizko vlažilno aktivnost. Načeloma niso občutljive na toploto (nekatere so stabilne celo do temperature preko 230 stopinj Celzija!), zato jih lahko vključujemo v fazo A.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: purple;">Pirolidonkarboksilna kislina in njene soli</span></b></h4>
Sestavni del NMF je tudi PCA oz. pirolidonkarboksilna kislina. Kisline sicer ne bomo našli kot kozmetično sestavino, najdemo pa lahko njene soli, žal bolj v tujih spletnih trgovinah. Najbolj pogosto bomo kot vlažilno sestavino srečali natrijev pirolidonkarkoksilat (INCI: Sodium PCA), medtem ko smo njegovega znanca Zinc PCA že spoznali pri <a href="https://moja-kozmetika.blogspot.com/2018/02/dezodoranti.html">formuliranju deozodorantov</a>. Natrijev PCA je ena izmed bolj učinkovitih vlažilnih sestavin, z boljšo sposobnostjo vezanja vode kot glicerol. Dobavljiv je navadno v obliki 50% raztopine. Dodajamo ga lahko v vse kozmetične izdelke v količini do 4%, ker ni občutljiv na toploto ga lahko dodajamo tudi v fazi A.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Natrijev laktat</span></h4>
Še večjo sposobnost vezanja vode kot Natrijev PCA ima natrijev laktat (INCI: Sodium lactate), prav tako sestavni del naravnega vlažilnega dejavnika. To je pravzaprav natrijeva sol mlečne kisline, dobavljiva v obliki 60% raztopine. Dodajamo jo lahko tako v topli kot v hladni fazi, saj ni toplotno občutljiva sestavina, v količinah do 10%. V poletnih mesecih pogosto daje občutek, kot bi se koža potila, zato smo pri dodajanju natrijevega laktata v izdelkih, ki jih bomo uporabili poleti, nekoliko bolj pazljivi ali pa se mu odpovemo. Natrijev laktat pušča na koži izredno mehek, negovan in svilnat občutek.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Sečnina</span></h4>
Tudi sečnina (INCI: Urea) je sestavni del NMF in je odlična vlažilna sestavina. Dobavljiva je v obliki belih kristalčkov ali kroglic in je dobro topna v vodi. Njene vlažilne lastnosti niso posledica vezave vode nase kot npr. pri glicerolu, temveč so povezane z njenim delovanjem na keratin. Sečnina namreč prekine hidrofobne vezi znotraj molekule ter tako poveča število hidrofilnih mest znotraj beljakovine, ki je nato sposobna vezati večjo količino vode. Sečnina tako pravzaprav ne doprinaša vlage, temveč poveča higroskopičnost samih celic. Takšno delovanje ohranja v količini med 3 in 5%, medtem ko v večjih količinah zaradi večjega števila prekinjenih vezi deluje keratoplastično (mehča kožo, okoli 10%) ali celo keratolitično (torej deluje kot kemijski piling, okoli 20%). V količinah nad 10% rada daje občutek pikanja in ščemenja, zato se jo uporablja le redko, pri tem velja poudariti, da se je načeloma ne uporablja v izdelkih za obraz. Pri formuliranju s sečnino moramo biti zelo previdni. Nestabilizirana sečnina se namreč lahko razgradi v amonijak, zato je izdelek potrebno stabilizirati na pH pod 6 in vključiti pufer. Pufer je sestavina, ki pripomore k dolgotrajnemu uravnovešanju pH vrednosti izdelka. Navadno se kot pufer uporablja kombinacija mlečne kisline in natrijevega laktata, obstajajo pa tudi poizkusi z glukonolaktonom. Lahko jo dodajamo tako v A fazo kot v hladno C fazo.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Alantoin</span></h4>
Alantoin ima s sečnino veliko skupnega, saj tako kot sečnina lahko deluje kot vlažilna sestavina ter kot keratolitik ali keratoplastik, zato ju navadno ne uporabljamo skupaj v istem izdelku. Poleg tega pa alantoin tudi dobro vpliva na ranjeno ali razdraženo kožo, zato ga pogosto najdemo v izdelkih za po britju. Alantoin je dobavljiv v obliki belega prahu, ki pa je za razliko od ureje slabo topen. Njegova topnost je nekaj več kot 0,5 grama na 100 ml vode, zato ga bomo v kozmetični izdelek le stežka dodali več. Uporabljamo ga v količinah od 0,1 do 0,5%, pri čemer višja količina pomeni keratoplastično ali keratolitično delovanje. Ker ni občutljiv na toploto, ga lahko dodajamo v fazi A.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: purple;">Natrijev hialuronat</span></b></h4>
Natrijev hialuronat je zagotovo kralj vlažilnih sestavin, saj ima izmed vseh sestavin največjo moč zadrževanja vode. O natrijevem hialuronatu si lahko veliko preberete v <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/09/natrijev-hialuronat-in-hialuronska.html">tej objavi</a>, vendar na kratko lahko povzamemo dvoje. Prvič, obstaja več hialuronatov z večjo ali manjšo molekulsko maso, ki lahko kožo navlažijo bolj ali manj globoko. Ter drugič, da je za lažjo uporabo v kozmetiki najprej potrebno izdelati 1% raztopino, ki jo nato uporabljamo v C fazi našega izdelka v količini do 5%. Pri kombiniranju z drugimi vlažilnimi sestavinami smo pazljivi, saj lahko hialuronat pušča nekoliko lepljiv občutek.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Kolagen in elastin</span></h4>
Tako kolagen (INCI: Hydrolyzed collagen) kot elastin (INCI: Hydrolyzed elastin) dobimo v tujih spletnih trgovinah kot raztopino hidrolizirane oblike obeh beljakovin, saj sta drugače netopni v vodi. Oba na koži ustvarita tanek film, ki zadrži vlago. Medtem ko elastin sam po sebi nima nobenega drugačnega učinka kot to, da zadrži vlago in posledično zmehča kožo (in lase), pa naj bi kolagen pripomogel tudi k celjenju ran. Oba uporabljamo v izdelkih v količini do 2%, v hladni C fazi.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Rastlinski proteini</span></h4>
Netopnost v vodi si z elastinom in kolagenom delijo tudi rastlinski proteini, ki jih zato dobimo v hidrolizirani obliki. Tako pšenične (INCI: Hydrolyzed wheat protein) kot ovsene (INCI: Hydrolyzed oat protein) in svilnate proteine (INCI: Hydrolyzed silk) lahko dobimo v obliki prahu ali v obliki raztopine. V prvem primeru moramo pred uporabo proteinov v kozmetičnem izdelku najprej izdelati raztopino, v drugem primeru pa je dobro, da se pozanimamo, s katerimi konzervansi so bili proteini konzervirani. Pogosto so namreč med konzervansi tudi takšni, ki sproščajo formaldehid in so v naravni kozmetiki prepovedani. Tako svilnati kot pšenični in ovseni proteini na koži (in laseh) naredijo tanek film, ki zadržuje vlago. Odstotek uporabe je odvisen od koncentriranosti raztopine. Pri povprečni 25% raztopini proteinov se bo odstotek uporabe (raztopine) v izdelkih za nego kože gibal do največ 1%, pri uporabi v izdelkih za lase kot npr. šamponi pa do 2%. Pri formuliranju izdelkov za nego las je potrebno biti nekoliko previden pri količinah, saj se proteini zelo radi nalagajo na laseh, po večkratni uporabi šampona pa se tako znajdemo z zadebeljenimi in trdimi lasmi. Proteine dodajamo vedno v hladni, C fazi. Pri nakupu proteinov bodimo pozorni tudi na to, da zares kupimo hidrolizirane in ne kvaterniziranih proteinov. Slednji so namreč kationske narave, primerni za uporabo v izdelkih za lase kot zelo blagi balzami. Njihova narava je kationska, zato so povsem nezdružljivi z anionskimi snovmi, tudi z našim ksantanom!</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Ksantan in karagen</span></h4>
Dobre vlažilne lastnosti imajo tudi nekateri zgoščevalci vodne faze. Tudi ti ustvarjajo na koži tanek sloj, ki zadržuje vlago, vendar jih v kozmetičnem izdelku uporabljamo predvsem zaradi njihove sposobnosti, da zgostijo izdelek. Med najbolj pogosto rabljenimi naravnimi zgoščevalci sta <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/05/ksantan-gumi.html">ksantan gumi</a> in <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/07/karagen.html">karagen</a>. Ksantan dobimo brez večjih težav tudi v slovenskih spletnih trgovinah, karagen (tipa lambda) pa je zaenkrat dobavljiv le v tujih spletnih trgovinah. Ksantan lahko uporabljamo kot zgoščevalec za skoraj vse izdelke, zaradi svojih zelo dobrih vlažilnih lastnosti pa je idealen za uporabo izdelkih za suho kožo. V primeru mastne kože ter v poletnih mesecih pa lahko ksantan daje občutek potenja. Nasprotno je karagen bolj "lahek" in svilnat, primeren tudi za bolj mastno kožo in za izdelavo lažjih izdelkov.</div>
</div>
</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-70582067329441275562018-05-24T08:38:00.002+02:002018-05-24T08:38:08.382+02:00Naravni roll-on dezodorant<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhocZOCH2VKdtVXrtYT0jK_Qsl0XKPnpeInkL4UM-QjZPsy-wehrNRJzNretHeDkBRVAeiWDLWjllkf8WQiOyHBiFPBwmYw1pAQ6k19GrE1ohyphenhyphenv3MPMNHeEdZazR_VAxSbLGMpDOwV0m-N1/s1600/DSCN0368.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1238" data-original-width="1600" height="246" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhocZOCH2VKdtVXrtYT0jK_Qsl0XKPnpeInkL4UM-QjZPsy-wehrNRJzNretHeDkBRVAeiWDLWjllkf8WQiOyHBiFPBwmYw1pAQ6k19GrE1ohyphenhyphenv3MPMNHeEdZazR_VAxSbLGMpDOwV0m-N1/s320/DSCN0368.jpg" width="320" /></a></div>
Da je formuliranje dezodorantov vse prej kot enostavno, ste najbrž že razbrali iz same objave o izbiri sestavin pri formuliranju dezodorantov: v trenutku, ko želimo iz preprostih receptov s sodo bikarbono preskočiti na nekaj manj dražilnega, se znajdemo v poplavi sestavin, ki jim ne poznamo namena, učinka in uporabe.<br />
<br />
Če je formulrianje naravnih dezodorantov težko, potem je snovanje delujočih naravnih dezodorantov še težje. Navadno z navdušenjem kupimo in preskusimo le eno sestavino, nato pa smo največkrat razočarani, ker preprosto ne deluje. Medtem, ko konvencionalni izdelki na osnovi aluminijevih ali cirkonijevih spojin potrebujejo za delovanje (poleg dišave) zgolj te spojine, pa je pri naravnih dezodorantih povsem drugače. Kot že omenjeno v prejšnjih objavah, je za naravni dezodorant pomembno, da kombiniramo sestavine z različnimi načini delovanja.<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
Preden se posvetimo sami formuli, bi rada opomnila še na to, da se naravni dezodoranti po delovanju nikakor ne morejo povsem primerjati s konvencionalnimi izdelki. Od naravnih dezodorantov ne pričakujte, da boste pod pazduho suhi, kot se to zgodi z izdelki, ki vsebujejo npr. aluminijev klorhidrat. Ne pričakujte, da boste dišali kot sveže vrtnice 24 ali 48 ur. In ne pričakujte, da boste dišali po vijolicah, če je vaš naravni telesni vonj močan ali pa je vaš znoj povezan s stresom.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">O formuli</span></h4>
Formula daje redkotekočo emulzijo, primerno za embalažo z vrtečo se kroglico roll-ona. Količina zgoščevalca je prirejena embalaži, ki jo uporabljam jaz. Le-ta ima srednje veliko kroglico, ki se zelo lepo in gladko obrača. V kolikor se kroglica težje obrača oz. je prostora med kroglico in nastavkom manj, boste morda morali količino ksantana rahlo zmanjšati.<br />
<br />
Zapisani recept uporabljam s partnerjem z manjšimi spremembami že vrsto let. Primeren je za ljudi, ki se povprečno potijo in čigar telesni vonj ni zelo močan ali izrazit. Dobro učinkuje od jutra do večera, tudi ob fizični aktivnosti (npr. delo na vrtu). Ob težjih fizičnih aktivnostih se včasih zgodi, da je zvečer mogoče zaznati rahel neprijeten vonj, vendar bolj na samih oblačilih in le, če z nosom tiščiva pod pazduho.<br />
<br />
Ker ne vsebuje alkohola in drugih dražilnih sestavin, je primeren tudi za občutljivo kožo, brez težav ga lahko nanesemo neposredno po britju.<br />
<br />
Za konec še nekaj samoumevnih stvari, ki pa jih morda ni odveč ponoviti. Dezodorant nanesemo na umito in suho kožo ter počakamo, da se v večji meri posuši, šele nato se oblečemo. Poskrbimo, da uporabimo vedno sveža oblačila - ne uporabljajmo majčke, ki smo jo npr. oblekli prejšnji dan. Na njej je hočeš nočeš ostal znoj (opominjam, da naravni dezodoranti ne preprečujejo potenja, temveč le nastanek vonja), ki se bo razkrajal in ... smrdel.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Naravni roll-on dezodorant s cinkovim ricinoleatom</span></h3>
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Recept</span></h4>
<br />
Faza A<br />
voda do 100<br />
glicerin 1<br />
Montanov L (C14-22 alcohol, C12-20 alkyl glucoside) 3<br />
<br />
Faza B<br />
trietil citrat 5<br />
gliceril kaprilat 1<br />
cetilni alkohol 1<br />
cinkov ricinoleat 3<br />
ksantan 0,21<br />
<br />
Faza C<br />
Cosgard (Benzyl alcohol, Dehydroacetic acid) 0,6<br />
dišava ali eterična olja qs<br />
pH 5<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">Postopek</span></h4>
V ločenih čašah pripravimo fazi A in B, pri čemer za fazo A v čašo odmerimo le vodo in glicerin. Montanov L odmerimo posebej, na urno steklo ali v drugo, manjšo čašo, ter pustimo ob strani.<br />
<br />
Čaši ločeno segrevamo do temperature 80 stopinj Celzija. Ko vodna faza doseže 80 stopinj, dodamo Montanov L in pustimo, da se emulgator v vodi stopi. Priporočljivo je, da ne mešamo, temveč da se emulgator stopi sam od sebe. Ko peleti emulgatorja niso več vidni, vodno fazo s stekleno palčko premešamo. Preverimo temperaturo faze B in ko le-ta doseže 80 stopinj, jo s stekleno palčko dobro premešamo ter vlijemo v fazo A. Pri tem smo posebej pozorni, da v čaši ostane čim manj ksantana.<br />
<br />
Zmes najprej na hitro ročno premešamo, nato pa previdno vstavimo palični mešalnik tako, da se pod kupolo ne zadrži zračni mehurček, ter emulgiramo. Nastala bo povsem bela, svetleča emulzija, ki se bo rahlo zgostila šele ob ohlajanju. Pomembno je, da emulzijo v večkratnih presledkih emulgiramo do ohladitve, pri čemer čašo ohlajamo v kopeli hladne vode.<br />
<br />
Ko temperatura emulzije pade pod 40 stopinj Celzija, preverimo pH ter ga po potrebi popravimo, dodamo konzervans ter izbrano dišavo. Nazadnje še prelijemo v izbrano embalažo in uporabimo!<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;">O izbiri sestavin</span></h4>
Pri izbiri sestavin je največ botrovala odločitev oz. želja, da bo izdelek v roll-on obliki, temu primerno je izbran emulgator ter količina zgoščevalca in drugih sestavin, ki nimajo neposrednega dezodorantskega učinka.<br />
<br />
Izmed vseh emulgatorjev je za izdelavo spray ali roll-on emulzij najbolj primeren Montanov L, saj daje stabilne emulzije tudi pri nizki viskoznosti. Montanov L (v prihodnosti mu bo tudi namenjena objava) je pravi mali posebnež med emulgatorji, saj ga lahko vključujemo tako v vodno kot v maščobno fazo, pri čemer pa je rezultat lahko zelo različen. Iz osebnih izkušenj svetujem, da ga pri izdelavi dezodoranta vključite v vodno fazo, vendar šele, ko le-ta doseže 80 stopinj Celzija. Na ta način se emulzija veliko manj peni. Pri tem je seveda bolje, da ksantan vključimo v fazo B.<br />
<br />
Pri doziranju glicerola in ksantana se držimo nizkih odstotkov. Ksantan potrebujemo predvsem za stabilizacijo emuzlije, glicerol pa za preprečevanje izsušitve, vendar pa oba v previsokih količinah pod pazduho rada dajeta občutek "mokrote" oz. potenja, zato njuno količino omejimo.<br />
<br />
Izmed aktivnih dezodorantskih sestavin je v formuli uporabljenih več z različnim delovanjem: trietil citrat, ki zavira encimsko razkrajanje znoja, gliceril kaprilat (INCI: Glyceryl caprylate) s protimikrobnim delovanjem ter cinkov ricinoleat, ki vpija vonjave. Dodana je še dišava, ki ima namenoma čist in svež vonj.<br />
<br />
Pri izbiri in dodajanju dišave ali eteričnih olj bodimo posebej previdni: ni vsak vonj, ki nam prijetno diši iz stekleničke, primeren za dezodorant. Pod pazduho se npr. ne bomo nadišavili z vonjem po čokoladi ali jagodah, temveč izbirajmo bolj sveže ali zeliščne odtenke. V kolikor se odločamo za uporabo eteričnih olj, izbirajmo med tistimi, ki imajo učinkovito protibakterijsko (in dezodorantsko) delovanje, vendar pazimo na količino. Cinkov ricinoleat namreč vpija vonjave - tudi dobre - zato se nam bo ob doziranju eteričnih olj morda zdelo, da ne diši in jih bomo dodajali še in še ter tako presegli priporočene količine.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-83616356343555270172018-05-17T07:43:00.000+02:002018-05-17T07:43:05.482+02:00[VIDEO] Kako izdelamo raztopino (gel) natrijevega hialuronata<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div>
<a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/09/natrijev-hialuronat-in-hialuronska.html">Natrijev hialuronat</a> je ena izmed najboljših vlažilnih sestavin, ki jo lahko uporabimo v naših kozmetičnih izdelkih. Njena učinkovitost gre preko preprostih vlažilnih lasnosti, saj lahko pripomore k obnavljanju kože, odlična je tudi za občutljivo in poškodovano kožo, vizualno zgladi gube in pripomore k mlajšemu izgledu, hkrati pa naredi kožo bolj elastično.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Zaradi svojega večplastnega delovanja je natrijev hialuronat zares vsestransko uporaben: vključimo ga lahko v kreme za starejšo kožo, v kreme za občutljivo, suho ali mastno kožo, odlično se obnese v serumih, intenzivnih negah, izdelkih za moške itn.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Uporaba natrijevega hialuronata je preprosta, vendar le, če razpolagamo z že izdelano raztopino. Natrijev hialuronat je namreč povečini dobavljiv v obliki prahu, ki ga je težje vključiti v izdelke. Za lažjo uporabo zato navadno pripravimo 1% raztopino natrijevega hialuronata, ki jo nato lahko uporabljamo v vseh naših izdelkih.</div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /><iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/SA9c3MBoGj4/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/SA9c3MBoGj4?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
<div>
<br /></div>
</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com8tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-72191434689141002492018-05-10T06:40:00.000+02:002018-05-10T06:40:04.817+02:00Trietil citrat<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgrnHzaZDPPO7EL0jpcpNUtwpW06knV02UM_Y7zZuzH2jbTmmD_qK0nAy9Q02HHZBeakMQ-SPg8QnvxQbJ69avMSJ7VHxNCsurNFM-1pp7FlMZ5sysaadZrpTp1syI6Ar_bUd99Q6gVbsS4/s1600/triehtyl+citrate.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgrnHzaZDPPO7EL0jpcpNUtwpW06knV02UM_Y7zZuzH2jbTmmD_qK0nAy9Q02HHZBeakMQ-SPg8QnvxQbJ69avMSJ7VHxNCsurNFM-1pp7FlMZ5sysaadZrpTp1syI6Ar_bUd99Q6gVbsS4/s200/triehtyl+citrate.jpg" width="200" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Trietil citrat</td></tr>
</tbody></table>
Če ste pozorno prebrali prejšnjo objavo in imate dober spomin, vam sestavina tokratne objave najbrž zveni precej znano. Ker pa je trietil citrat majhen posebnež med dezodorantskimi sestavinami, saj ga lahko uporabljamo tudi v drugih izdelkih, si zasluži čisto svojo objavo.<br />
<br />
Trietil citrat (INCI: Triethyl citrate) je ester etanolnega alkohola in citronske kisline. Dobavljiv je v obliki prozorne tekočine, skoraj brez vonja ali z zelo rahlim vonjem po limonah. Dovoljen je za uporabo v certificiranih izdelkih. Topen je v maščobah in ni občutljiv na segrevanje, zato ga brez težav dodajamo v maščobno (B) fazo. Navadno ga uporabljamo v količinah do 5%, v posebnih izdelkih za akne pa je lahko količina trietil citrata primerno višja in lahko dosega večinski delež formul.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Trietil citrat kot sestavina lipidne faze emulzij</span></h4>
Trietil citrat spada tako kot npr. nam bolj znani Coco-caprylate med estre. Estri so največkrat spojine alkohola in kisline, pri čemer so lahko tako alkoholi kot kisline različne narave: v vlogi alkohola tako lahko nastopi glicerol, v vlogi kisline pa maščobne kisline in dobimo triglicerid ali pa - kot v našem primeru - v vlogi alkohola nastopa etanol, v vlogi kisline pa citronska kislina.<br />
<br />
Tako kot Coco-caprylate je tudi trietil citrate po izgledu in občutku pravzaprav izredno lahko, neviskozno in mazljivo olje, zaradi česar ga lahko uporabljamo tudi kot sestavino naše maščobne faze. Po uporabi in občutku je precej podoben drugim lahkim, "sintetičnim" oljem. Emulzijam izboljša mazljivost, hkrati pa zmanjšuje masten občutek drugih olj in pušča nekoliko bolj suh občutek. V primerjavi z npr. Ethylhexyl stearatom ali Coco-caprylatom pušča manj svilnat in bolj suh občutek, vendar ne tako zelo suh kot ga npr. pušča Dicaprylyl ether.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Trietil citrat kot aktivna sestavina dezodorantov</span></h4>
Kot že omenjeno v objavi o formuliranju dezodorantov, trietil citrat vpliva na encimsko delovanje bakterij na koži, ne vpliva pa na ravnovesje mikrobne flore na koži, saj ne deluje mikrobicidno.<br />
<br />
Ko trietil citrate kot sestavina dezodoranta pride na koži v stik z bakterijami, se le-te namesto razgradnji maščobnih sestavin v znoju raje posvetijo razgradnji trietil citrata. Trietil citrat s pomočjo encimskih reakcij razpade in sprošča molekule citronske kisline, te pa znižajo pH. Zniževanje pH upočasni delovanje bakterij, zaradi česar se upočasni in bistveno zmanjša tudi razgradnja maščobnih sestavin v znoju ter s tem tudi možnost nastanka neprijetnega vonja.<br />
<br />
Za doseganje optimalnega dezodorantskega učinka je potrebno trietil citrat tudi v maksimalni količini (5%) kombinirati z drugimi sestavinami, ki delovanje trietil citrata dopolnijo, npr. cinkovim ricinoleatom, eteričnimi olji, sestavinami s protimikrobnim delovanjem ipd.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Trietil citrat kot aktivna sestavina v izdelkih proti aknam</span></h4>
Učinek trietil citrata na encimsko delovanje bakterij v kozmetiki ne izkoriščamo samo za uporabo v dezodorantih, temveč tudi v boju proti aknam.<br />
<br />
Z bolezenskim stanjem aken so - poleg prekomernega izločanja sebuma in hiperkeratinizacije lasnega mešička - namreč povezane posebne vrste bakterij, ki so prisotne znotraj lasnega mešička. To so ti. Propionibacterium acnes, anaerobne bakterije, ki so sicer sestavni del bakterijske flore, vendar se zaradi prevelike količine sebuma prekomerno razmnožijo in ob razgradnji samega sebuma sproščajo posebne sestavine, ki so na koži zelo dražeče. Kot bakterije, ki razkrajajo maščobne delce v znoju, tudi P. acnes razkraja sebum s pomočjo encimskih reakcij, vendar je končni produkt v tem primeru drugačen, saj se ne tvorijo sestavine z neprijetnim vonjem temveč maščobne kisline, ki vplivajo na nastanek komedonov ter hkrati sestavine, ki kožo dražijo. Koža odreagira z vnetno reakcijo, kar pravzaprav sklene krog vnetnih aken.<br />
<br />
Uporaba trietil citrata v izdelkih za akne temelji na tem, da bakterije z encimsko reakcijo razgradijo trietil citrat namesto sebuma, produkt encimske reakcije pa je seveda tudi citronska kislina. S tem se zniža pH kože, posledično so bakterije manj aktivne, kar pomeni manj maščobnih kislin, ki vplivajo na nastanek komedonov ter manj vnetnih reakcij. Poleg tega se zniža tudi delovanje 5-alfa-reduktaze, encima, ki v lasnem mešičku pretvori testosteron v dihidrotestosteron, kar pomembno vpliva na nastanek začaranega kroga aken.<br />
<br />
Vendar pa trietil citrat tudi v izdelkih proti aknam sam ni učinkovit in ga je zato potrebno kombinirati z drugimi sestavinami. Trietil citrat namreč upočasni encimske reakcije in zniža pH okolja, ima pa premajhen ali ničen vpliv na vse ostale faktorje nastanka aken: prekomerno izločanje sebuma, hiperkeratinizacija lasnega mešička, vnetje. Zato v izdelkih proti aknam trietil citrat pogosto zasledimo z etil linoleatom (estrom etilnega alkohola in linolne kisline), katerega encimi prav tako razgradijo v linolno kislino, ki zmanjša vnetje, delovanje 5-alfa reduktaze in keratinizacijo ter hkrati pripomore k vzpostavljanju barierne funkcije; pa tudi z nikotinamidom in derivati azelaične kisline, ki zmanjšujejo proizvodnjo sebuma; ter sestavine za zmanjšanje vnetja kot npr. bisabolol, gliceretinska kislina ipd.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-22112079044608600432018-05-03T10:10:00.000+02:002018-05-03T10:10:23.158+02:00Formuliranje dezodorantov - osnove: izbira sestavin za recept<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJimyc0JKuO6UKSQD_qbHxVrWD_6hHiCgJd9U31uPkwGyrIODIEqJdqvwXOKfDZpncTwXLI6Q5h4JHeQdy3oWLNu_VDgGgHj0h0mslS0fO50Dxjh45ozPENfDRbTCVgzgNkb95X9n45TV3/s1600/flower-3334259_1920.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1275" data-original-width="1275" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJimyc0JKuO6UKSQD_qbHxVrWD_6hHiCgJd9U31uPkwGyrIODIEqJdqvwXOKfDZpncTwXLI6Q5h4JHeQdy3oWLNu_VDgGgHj0h0mslS0fO50Dxjh45ozPENfDRbTCVgzgNkb95X9n45TV3/s200/flower-3334259_1920.jpg" width="200" /></a></div>
Vsi bolj ali manj poznamo dezodorante na osnovi sode bikarbone oz. natrijevega bikarbonata. Lahko jih izdelamo tako v obliki razpršila kot v obliki stika, zaradi preprostosti izdelave pa so primerni tudi za začetnike.<br />
<br />
Vendar pa dezodoranti na osnovi sode bikarbone prinašajo s seboj precej nevšečnosti. Po daljši uporabi pri mnogih pride do preobčutljvosti oz. do alergične reakcije, najsi bo to dezodorant v obliki stika ali razpršila. Zaradi svojega zelo omejenega delovanja so primerni predvsem za tiste, ki se malo potijo oz. tiste, ki nimajo močnega telesnega vonja. Zaradi visokega pH-ja in kemijske oblike soli so nezdružljivi z mnogimi sestavinami, zaradi česar navadno niso estetsko vrhunski, poleg tega pa prav zaradi nekompatibilnosti z mnogimi drugimi dezodorantskimi sestavinami niso ravno višek formuliranja.<br />
<br />
Formuliranje kompleksnih dezodorantov, ki delujejo na več področjih hkrati, namreč zahteva bolj poglobljeno znanje, nemalokrat pa tudi višji strošek formule. Za uspešno ustvarjanje sinergij pa je neizogibno poznavanje nastanka (neprijetnega) človeškega vonja in posameznih mehanizmov aktivnih dezodorantskih sestavin.<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Zakaj smrdimo oziroma kako se znoj spremeni v smrad?</span></b></h4>
Ko govorimo o dezodorantih, imamo navadno v mislih predvsem telesni vonj, ki nastaja zaradi potenja v predelu pazduhe. Vonj, ki nastaja v tem predelu, ni enak vonju, ki nastaja na drugih področjih, kjer se prav tako obilno potimo - vonj "smrdečih nog" npr. tako po samem vonju kot po nastanku ni enak vonju, ki nastaja pod pazduho.<br />
<br />
Koža našega telesa je posejana z lojnicami in znojnicami. Naloga lojnic je izločanje sebuma, ki doprinaša k stabilnosti in zaščitni funkciji hidrolipidnega plašča, naloga znojnic (predvsem ekrinih) pa uravnavanje telesne temperature, izločanje vode ter odpadnih snovi.<br />
<br />
Znojnice delimo na ekrine in apokrine. Večji del znoja izločajo ekrine znojnice, za "moker" ali "vlažen" občutek pod pazduho je pravzaprav odgovoren prav izloček ekrinih znojnic. Ta znoj je sestavljen predvsem iz vode (98 do 99%) ter soli, mlečne, citronske, metanojske, butirične kisline, ureje in drugih snovi in je po izgledu prozorna tekočina brez vonja.<br />
<br />
Apokrine znojnice so prisotne predvsem v predelu pod pazduho, okoli popka, okoli spolovila ter pri zadnjični odprtini. Znoj, ki ga izločajo apokrine znojnice je mlečne barve in je v primerjavi z znojem ekrinih žlez bolj viskozen. Poleg vode znoj iz apokrinih žlez vsebuje tudi soli, beljakovine, maščobne kisline, ostanke žleznih celic in amonijeve spojine.<br />
<br />
Neprijeten telesni vonj je posledica razkroja sestavin apokrinega znoja. Bakterije, ki so normalno prisotne na koži, so namreč v vlažnem in rahlo bazičnem okolju, ki ga znoj predstavlja, in ob obilici hranil, ki jih izločajo apokrine znojnice, zelo aktivne. Med bakterijami, ki naravno naseljujejo našo kožo, so v predelu pazduhe v veliki meri prisotne predvsem korinebakterije in batkerije iz rodu Micrococcacea, pri čemer naj bi šibkejši ali močnejši neprijeten vonj bil povezan predvsem s številom korinobakterij. Bakterije s pomočjo encimskih reakcij razgradijo sestavine apokrinega znoja, kot npr. proste maščobne kisline, stranski produkti teh encimskih reakcij pa so nosilci neprijetnega vonja.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Kako dezodoranti delujejo?</span></b></h4>
Poleg čistoče in redne higiene je v boju proti neprijetnemu telesnemu vonju potrebno poseči še po dezodorantih. Dezodoranti so specifični kozmetični izdelki, namenjeni zmanjševanju, preprečevanju ali prekrivanju neprijetnega telesnega vonja, ki ga povzroči potenje. Sestavine, ki jih vsebujejo dezodoranti, imajo lahko med seboj zelo različen mehanizem delovanja. Večji del konvencionalnih dezodorantov, ki jih dandanes dobimo na tržišču, spadajo v skupino ti. antiperspirantov.<br />
<br />
<b>Antiperspiranti </b>so povečini izdelani na osnovi aluminjevih soli, aluminijevega klorhidrata / diklorhidrata in drugih aluminijevih klorhidratov, aluminij-cirkonijevega klorhidrata itd. Antiperspiranti oz. predvsem aluminijeve in cirkonijeve spojine delujejo tako, da reagirajo z beljakovinami v ekrini znojnici, ki precipitirajo in tako naredijo "zamašek", ki zmanjša ali zaustavi izločanje ekrinega znoja. Manj znoja pomeni manj vlažno okolje ter posledično manj ali nič vonja. Naj opomnim, da med aluminijeve spojine z antiperspirantnim delovanjem spada tudi "dobri" in "naravni" galun, razlika med galunom in npr. aluminijevim triklorhidratom je predvsem v hitrosti, s katero tvori "čepke".<br />
<br />
Z uporabo antiperspirantov je - poleg same problematike aluminija - vezana tudi dolgoletna razprava o škodljivosti le-teh. Znojenje je namreč naraven proces, skozi katerega telo odstranjuje odvečno vodo in odpadne snovi ter uspešno uravnava temperaturo. Zapiranje znojnih poti je torej v nasprotju z naravnim fiziološkim delovanjem kože. Težavo predstavljajo tudi povezave, ki naj bi jih uporaba antiperspirantov imela z nastankom raka na dojkah. O dejanski (ne)škodljivosti oz. povezavi med rakom in antiperspiranti še ni nobene dokončne ter uradne raziskave, ki bi teorijo znanstveno dokazala ali ovrgla, zato se vsak proizvajalec (in uporabnik) odloča sam zase, ali bo antiperspirante uporabljal ali ne. Naj samo za informacijo dodam, da v ZDA antiperspiranti oz. izdelki, ki jih vsebujejo, ne spadajo med kozmetične temveč farmacevtske izdelke ("over the counter drug").<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Kako izbiramo sestavine za naravne dezodorante?</span></b></h4>
Naravna kozmetika se uporabi antiperspirantov izogiba ter skuša na razvoj neprijetnega vonja vplivati na drugačen način. Kot že omenjeno, je izdelava dezodoranta iz sode bikarbone vrh ledene gore, odlična rešitev za začetnike in le izhodiščna točka za boj proti neprijetnemu telesnemu vonju.<br />
<br />
Naravne sestavine oz. sestavine, dovoljene v naravni kozmetiki, ki imajo dezodorantske lastnosti, lahko glede na njihovo aktivnost ločimo v nekaj večjih skupin:<br />
- adstringenti<br />
- protimikrobne sestavine ali mikrobicidi (ki torej uničijo mikrobe)<br />
- bakteriostatične sestavine (sestavine, ki zavrejo rast bakterij)<br />
- sestavine, ki vplivajo na encimsko delovanje bakterij<br />
- vpojne sestavine oz. sestavine, ki vpijejo vonj<br />
- antioksidanti<br />
- maskirne sestavine oz. dišave.<br />
<br />
Pri izdelavi naravne kozmetike se teži k <b>sočasni in sinergični uporabi sestavin iz različnih skupin</b>. Sestavina, ki vpija vonj, četudi je uporabimo ogromno, ne bo imela enakega učinka kot kombinacija dveh ali treh različnih sestavin (čeprav v manjši količini) z različnim delovanjem.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Adstringenti</span></b><br />
Adstringenti delujejo tako, da skrčijo oz. zožijo pore na površini kože, zaradi česar lahko v minimalni količini prispevajo k zmanjšanju potenja. Med naravnimi izvlečki z adstringentim delovanjem pridejo v poštev tiste rastline, ki vsebujejo tanine, npr. <b>hidrolat nepozebnika in žajblja</b>, žal pa je njuno delovanje blago in omejeno. Hidrolati vsekakor odlično nadomestijo vodo v vodni fazi dezodoranta.<br />
<br />
Blag adstringent je tudi <b>cinkov oksid</b> (ZnO), ki pa ima poleg tega tudi druge funkcije: uspešno zavira nastanek neprijetnega vonja, saj reagira s prostimi maščobnimi kislinami in jih veže nase, hkrati pa tudi učinkovito vpija vonj. Cinkov oksid v dezodorantih uporabljamo v količini do 25%, vendar pa predstavlja izziv in težavo za stabilizacijo v emulziji. Kot vsak drug prah potrebuje za izdelavo stabilne emulzije močan emulgator. Priporočljivo je, da ne uporabljamo anionskih emulgatorjev, saj lahko nekateri reagirajo s cinkovimi ioni. Cinkov oksid namreč v emulziji sprošča cinkove ione, le-teh je v kislem pH okolju relativno malo, z dvigovanjem pH pa se dviga tudi količina ionov. Pri pH, višjem od 7, je količina cinkovih ionov v emulziji bistveno višja, kar emulzijo lahko destabilizira. Pazljivo formuliranje mora predvideti tudi, da lahko cinkovi ioni reagirajo tudi z določenimi sestavinami.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Sestavine s protimikrobnim delovanjem, mikrobicidi ter bakteriostatične sestavine</span></b><br />
Različne sestavine s protimikrobnim delovanjem uničijo mikrobe in bakterije, ki so prisotni na koži ter na ta način preprečijo nastanek neprijetnega vonja. Najbolj poznana sestavina, ki je odličen mikrobicid, je zagotovo <b>alkohol</b>. S tehničnega stališča predstavlja odlično topilo in medij za dišave, eterična olja ter nekatere aktivne sestavine, vendar pa draži kožo in se ga zato v kvalitetnejših dezodorantih izogibamo. Minimalna prisotnost alkohola, npr. 5%, ne bo dražila; v tako majhni količini bo njegovo protimikrobno delovanje pravzaprav nično, vendar pa je smiselna, v kolikor služi za lažjo disperzijo ali topnost drugih sestavin. Uporabo alkohola v dezodorantih v višjih količinah (npr. 20%) pa odsvetujem.<br />
<br />
<b>Piroctone olamine </b>je aktivna sestavina naravnih šamponov proti prhljaju, vendar pa je zaradi svojega širokega spektra protimikrobnega delovanja uporabljena tudi v dezodorantih. Je ena izmed redkih kozmetičnih sestavin proti prhljaju, ki se jo lahko uporablja tudi v izdelkih, ki se jih ne izpira. V dezodorantih se jo uporablja v količini od 0.1 do 0.3%, je odporna na segrevanje in stabilna v širokem pH razponu - od 3 do 9. Piroctone olamine je netopen v vodi, topen v alkoholu oz. vodno-alkoholni mešanici. Preden ga dodamo naši formuli, ga raztopimo v mešanici alkohola in vode, največja topnost je v 85-90% alkoholu pri pH okoli 7.<br />
<br />
<b>Sodium caproyl/lauroyl lactylate</b> je tako kot Piroctone olamine sestavina proti prhljaju z antimikrobnim delovanjem. Sestavina je dobavljiva pod imenom Dermosoft decalact ali Dermosoft decalact liquid, kjer je dodan še Triethyl citrate. Sodium caproyl/lauroyl lactylate ima blago dezodorantsko delovanje, uporablja se ga v količini od 0,5 do 2% in je topen v vodi. Dermasoft decalact liquid je zaradi prisotnosti Triethyl citrata potrebno uporabiti v emulziji ali skupaj s solubilizatorjem. Optimalni pH za delovanje Sodium caproyl/lauroyl lactylata je med 4,5 in 5,5.<br />
<br />
<b>Glyceryl caprylate </b>in drugi monoestri glicerola imajo bolj ali manj učinkovito protimikrobno delovanje. Gliceryl caprylate je lahko v kombinaciji z drugimi sestavinami, npr. cinkovimi solmi, dober konzervans, kar še posebej izkoriščajo tiste kozmetične hiše, ki želijo izdelke z nalepko "brez konzervansov". Za doseganje takih rezultatov je vsekakor potrebno imeti laboratorij in formulo dobro stestirati, v domačem okolju pa uporaba glyceryl caprylata namesto konzervansa ni varna. Glyceryl caprylate sam po sebi nima dezodorantskega delovanja, lahko pa kot dodatek poveča oz. izboljša protimikrobno delovanje drugih sestavin, še posebej v kombinaciji z organskimi kislinami kot sta citronska ali mlečna kislina, saj naj bi destabiliziral celično membrano mikroorganizmov. Uporablja se ga v količini od 0,3 do 1% in v izdelkih s pH vrednostjo med 4 in 7. Je topen v maščobah, zaradi njegove narave pa lahko vpliva na gostoto in stabilnost emulzije.<br />
<br />
<b>Sopholiance</b> (ali Bactipur, INCI ime Candida bombicola / glucoside / methyl repaseedate ferment, Aqua, Potassium sorbate) naj bi imel učinkovito protimikrobno delovanje, zaradi česar naj bi bil tudi odlična sestavina v dezodorantih. Našli ga boste v nekaterih spletnih trgovinah. Kljub temu, da je na tržišču že vrsto let, "resne" kozmetične hiše sestavine ne uporabljajo za izdelavo dezodorantov, kar nakazuje na možno (ne)učinkovitost.<br />
<br />
Bakteriostatične sestavine, v nasprotju z mikrobicidi, ne uničijo temveč samo zavrejo razrast mikrobne flore na koži. Med najbolj znanimi vendar tudi problematičnimi bakteriostatičnimi sestavinami lahko omenimo farnesol. <b>Farnesol</b> je sestavina, ki se nahaja tudi v eteričnih oljih in ima odlično bakteriostatično delovanje ter se kot taka dobro obnese v dezodorantih. Težava v farnesolu je njegova alergenost, gre namreč za alergeno sestavino, ki jo je potrebno navesti na deklaraciji. Kljub temu, da ga lahko uporabimo v količinah do 0,5% (nekateri dobavitelji nakazujejo celo do 1%) pa IFRA (International fragrance association) priporoča, da se v dezodorantih farnesol omeji na 0,11%, kar pa je za dejansko aktivnost izredno malo.<br />
<br />
Odlične bakteriostatične lastnosti imajo tudi nekatera <b>eterična olja</b>. Bakteriostatične lastnosti olj so vezane predvsem na posamezne sestavine eteričnih olj kot npr. timol, eugenol, isoeugenol, carvacrol, vanilina, citronellol, itd. Odlična eterična olja za dezodorante so npr. žajbelj, bergamotka, cipresa (le-ta deluje tako kot žajbelj tudi adstringentno), sivka, timijan, rožmarin, citronela, litsea cubeba, vrtnica in druga.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Sestavine, ki vplivajo na encimsko delovanje bakterij</span></b><br />
Edina dostopna sestavina, ki zavira encimsko delovanje bakterij, je <b>trietil citrat </b>(INCI: Triethyl citrate). Kot vse ostale omenjene sestavine, je tudi trietil citrat dovoljen v naravni kozmetiki, za razliko od mikrobicidov pa nikakor ne vpliva na mikrobno floro na koži. Neprijeten vonj se razvije takrat, ko mikrobi, prisotni na koži, s pomočjo encimske reakcije razkroji maščobne sestavine v znoju. To je mogoče le v nekoliko bazičnem pH okolju, ko pH pade pa je encimsko delovanje upočasnjeno. Ob prisotnosti trietil citrata bakterije z encimsko reakcijo prej razgradijo tega kot maščobne kisline, trietil citrate se tako razdeli na etanolne molekule in molekule citronske kisline. Molekule citronske kisline znižajo pH, kar zavre encimsko razgradnjo maščobnih kislin v znoju, kar posledično pomeni manj neprijetnega vonja, minimalna količina sproščenega etilnega alkohola pa zavira rast bakterij. pH kože se nato počasi spet dviguje, kar spet vzpodbudi delovanje encimov, ki napadejo trietil citrat, ta razpade in ponovno zniža pH. Trietil citrate omogoča počasno in dolgotrajno dezodorantsko delovanje. V dezodorantih se ga uporablja do 5%.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Sestavine, ki vpijajo vonj</span></b><br />
Med sestavinami, ki vpijajo ali nevtralizirajo vonj, smo že omenili cinkov oksid. Poleg cinkovega oksida, ki pri formuliranju lahko predstavlja kar nekaj izzivov, se v naravnih dezodorantih uporablja tudi <b>cinkov ricinoleat</b> (INCI: Zinc ricinoleate). To je cinkova sol ricinolejske kisline, njeno dezodorantsko delovanje pa temelji predvsem na vpijanju vonjev in stranskih produktov pri encimskemu razpadu znoja. Prav zaradi sposobnosti vpijanja lahko cinkov ricinoleat zmanjša intenzivnost vonja oz. dišave, ki jo dodamo dezodorantu, zato je potrebno količino dišave prilagoditi oz. primerno povečati. Dobavljiv je v obliki rumenkastih granul ali peletov. Topen je v maščobah pri zelo visoki temperaturi - okoli 80 stopinj Celzija. Uporablja se ga v količinah od 1,5 do 3%.<br />
<br />
Čisto na koncu velja omeniti tudi <b>Zinc PCA</b> - cinkova sol pirolidon karboksilne kisline - ki sicer ne vpija vonja, vendar pa naj bi cinkovi ioni tvorili soli skupaj z maščobnimi kislinami, ki so prisotni v znoju in tako zmanjšali količino prostih maščobnih kislin, ki so na voljo za encimsko reakcijo. Podobno, čeprav bolj omejeno delovanje, ima tudi cinkov oksid ter prav tako cinkov ricinoleat. Zelo dobro je poznana njegova uporaba kot vlažilna sestavina, veliko podatkov o učinkovitosti Zinc PCA v dezodorantih pa ni mogoče najti, razen nekaj osnovnih testov, ki jih je izdelal proizvajalec. Je topen v vodi, priporočena količina uporabe pa je od 0,1 do 1%.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Antioksidanti</span></b><br />
V formule dezodoranta je smiselno vključiti tudi sestavine, ki preprečijo oksidacijo maščobnih sestavin v znoju. Pri tem lahko seveda brez težav posežemo po <b>tokoferolu</b>, ki odlično ščiti maščobe in maščobne kisline pred oksidacijo. V kolikor želimo izdelati dezodorant brez emulgiranja, se mu bomo morali odpovedati.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Maskirne sestavine oz. dišave</span></b><br />
Skoraj vse formule za dezodorante vključujejo tudi dišave, izjema so tisti izdelki, ki so navadno namenjeni zares občutljivi in reaktivni koži, ki ne sme priti v stik z nobeno vrsto dišav. Za vse ostale pa je vonj (pre)pogosto tudi merilo izbora dezodoranta.<br />
<br />
<b>Dišava</b> v dezodorantu ne služi samo za lepši vonj izdelka oziroma za prekrivanje neprijetnega vonja nekaterih sestavin (zgoraj omenjeni Sopholiance ima npr. precej močan vonj) temveč tudi za prekrivanje morebitnih neprijetnih telesnih vonjav, ki se lahko "izmuznejo" ostalim mehanizmom posameznih sestavin. Dišave seveda dodajamo na hladno, v C fazi. Pri izdelavi dezodoranta se pri količini dišave odločamo po lastnih merilih: lahko je dodamo le nekaj kapljic, lahko pa upoštevamo tudi najvišje količine, ki jih priporoča dobavitelj ali proizvajalec. Naj spomnim, da se nekatere dišave lahko uporabljajo tudi v višjih količinah, npr. 2%, vendar o smiselnosti in smotrnosti takšne količine presojajte sami.<br />
<br />
V primeru pogostih alergenih reakcij na kozmetične dišave in/ali izdelke se dišavi raje odpovejte ali pa poiščite dišave, ki so brez alergenov (ti. "allergen-free"). Odsvetujem klasične dišave in eterična olja, saj tako prvi kot drugi vsebujejo alergene.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-50880205922504595522018-04-26T08:06:00.000+02:002018-05-03T12:12:40.313+02:00Spomladanska svilena svežina: milo iz kariteja in svile<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEii6umVRzwxY-L-OXRaH2nFOcQr7q_m8OQHfdU626lWH7r3Z-y4xJp9Ly7JNgE3WLelbN0HUuqk3fUkyb5FDqMzotdWIhrVaSwgYrGs-flWs_gHSfYI6VqjObDkA4EKH_pRjdAK_6O2FqTR/s1600/DSCN0317.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1095" data-original-width="1600" height="219" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEii6umVRzwxY-L-OXRaH2nFOcQr7q_m8OQHfdU626lWH7r3Z-y4xJp9Ly7JNgE3WLelbN0HUuqk3fUkyb5FDqMzotdWIhrVaSwgYrGs-flWs_gHSfYI6VqjObDkA4EKH_pRjdAK_6O2FqTR/s320/DSCN0317.jpg" width="320" /></a></div>
Ste že ugotovili, da sem čisto nora na izdelke, ki puščajo svilnat občutek? Rada imam mehke, tople, žametne ali svilnate stvari, zato pogosto tudi v svojih izdelkih poskušam poustvariti tisto mehkobo.<br />
<br />
Kralj svilnatih občutkov v milu je zagotovo karitejevo maslo. Dodatek slednjega vsako milo spremeni v nežno in mehko razkošje pod prho. Da pa bo razkošje še večje (in svilnatega še več), sem se odločila, da kariteju dodam svilo v prahu. Torej, svila na kvadrat!<br />
<br />
Vendar pomladni čas kliče tudi po zelenem, po svežini in po novem življenju. Ali veste, kako spomladi diši ob morju, ko iz borovcev veje tisti oster, osvežilen vonj iglic in smole, ki se spoji z razpršenim vonjem slanega morja v zraku? No, takšen je tudi vonj tega mila!<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Pomladansko svilena svežina: milo iz kariteja in svile</span></b></h3>
<br />
<b><span style="color: purple;">Recept za 500 gramov maščob</span></b><br />
<br />
olivno olje 325 g (65%)<br />
kokosovo olje 110 g (22%)<br />
karitejevo maslo 50 g (10%)<br />
ricinusovo olje 15 g (3%)<br />
<br />
voda 150 ml (30% maščob)<br />
NaOH 67,71 g<br />
znižanje NaOH 6%<br />
<br />
ob traku:<br />
svila v prahu 0,5 g<br />
dišave qs (moja mešanica je bila sestavljena iz vozrca dišave bora, dišav frosted tree in foglio d'olivo, eteričnega olja borovih iglic ter vzorca dišave iz eteričnih olj fresh green)<br />
mica green apple qs<br />
temno zeleno barvilo za milo qs<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Postopek:</span></b><br />
V prvi čaši stehtamo natrijev hidroksid, v drugi čaši potrebno količino vode, v nepregorni posodi pa maščobe. Natrijev hidroksid počasi in previdno stresemo v vodo in mešamo, dokler ne dobimo povsem prozorne raztopine. Pustimo, da se ohladi na cca 45 stopinj Celzija. Maščobe segrevamo, dokler se vse trdne maščobe ne stopijo ter jih pustimo, da se ohladijo na cca 45 stopinj. Od ohlajajočih se olj in masel odvzamemo nekaj maščobe, v kateri bomo dispergirali zeleno mico.<br />
<br />
Ko maščobe in raztopina NaOH dosežeta med 40 in 45 stopinj Celzija, umilimo. Raztopino NaOH počasi in previdno vlijemo k maščobam ter najprej mešamo ročno, nato pa s paličnim mešalnikom, dokler ne dosežemo blage sledi.<br />
<br />
Ob sledi vmešamo eterična in dišavna olja ter svilo v prahu. Dobro premešamo, nato pa polovico mase predenemo v drugo posodo. V prvo posodo dodamo nekaj zelenega barvila za mila, v drugo pa zeleno mico, ki smo jo že prej dispergirali v maščobah. Obe masi dobro premešamo; delamo hitro, saj se masa kar hitro zgosti. Temno zeleno maso naložimo na dno modela, nato pa nanjo počasi naložimo še svetlo zeleno maso. S kalupom večkrat potolčemo ob delovno površino, da iztisnemo karseda veliko zraka. Za okrasitev v maso po celotni dolžini potopimo ukrivljeno kovinsko žico, ki jo nato dvigujemo skozi plasti, da se spodnja plast "zariše" v zgornjo.<br />
<br />
Izdelano milo zavijemo v deko, izoliramo in pustimo stati 24 ur. Po preteku 24 ur milo vzamemo iz kalupa ter razrežemo. Pred prvo uporabo ga je potrebno sušiti vsaj 6 tednov.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-61134917651082063322018-04-19T08:19:00.001+02:002018-04-19T08:20:27.985+02:00[VIDEO] Kako izmerimo in popravimo pH<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Ena izmed najpombmenejših veščin pri izdelavi domačih kozmetičnih izdelkov je merjenje in posledično popravljanje pH vrednosti našega izdelka.<br />
<div>
<br /></div>
<div>
O pomembnosti ustreznega pH izdelka glede na potrebe naše kože sem že pisala v objavi o <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/05/ph-vrednost.html">pH vrednosti</a>, vendar pa je pH pomemben tudi zaradi stabilnosti in zahtev samih sestavin. Konzervansi imajo specifičen pH razpon, v katerem so učinkoviti; sestavine kot je npr. Carbopol, imajo specifično pH vrednost, pri kateri dajo obliko gela; aktivne snovi kot, recimo, natrijev askorbil fosfat (oblika vitamina C) pa za oksidativno stabilnost potrebujejo pH izdelka v okolici 7. pH izdelka mora vsak domači izdelovalec določiti vnaprej glede na potrebe kože ter glede na zahteve sestavin, ki jih uporablja, ter nato primerno popraviti. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
Za učinkovito popravljanje pH vrednosti pa se mora, predvsem začetnik, spopasti z osvajanjem veščin merjenja in tudi popravljanja pH - najsi bo iz (pre)kislega ali pa iz (pre)bazičnega območja v zaželjeno pH vrednost. Začetnik se mora opremiti le z merilnimi pH indikatorskimi lističi ter raztopino NaOH in raztopino mlečne ali citronske kisline. Za postopek pa - video prikaz pove več kot sto besed.</div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/gl7kYrU1pTA/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/gl7kYrU1pTA?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<div>
<br /></div>
<span style="-webkit-font-smoothing: antialiased; background-color: #bd081c; background-image: url(data:image/svg+xml; background-position: 3px 50%; background-repeat: no-repeat no-repeat; background-size: 14px 14px; border-bottom-left-radius: 2px; border-bottom-right-radius: 2px; border-top-left-radius: 2px; border-top-right-radius: 2px; border: none; color: white; cursor: pointer; display: none; font-family: "Helvetica Neue", Helvetica, sans-serif; font-size: 11px; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant-caps: normal; font-weight: bold; line-height: 20px; opacity: 1; padding: 0px 4px 0px 0px; position: absolute; text-align: center; text-indent: 20px; width: auto; z-index: 8675309;">Save</span><span style="-webkit-font-smoothing: antialiased; background-color: #bd081c; background-image: url(data:image/svg+xml; background-position: 3px 50%; background-repeat: no-repeat no-repeat; background-size: 14px 14px; border-bottom-left-radius: 2px; border-bottom-right-radius: 2px; border-top-left-radius: 2px; border-top-right-radius: 2px; border: none; color: white; cursor: pointer; display: none; font-family: "Helvetica Neue", Helvetica, sans-serif; font-size: 11px; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant-caps: normal; font-weight: bold; line-height: 20px; opacity: 1; padding: 0px 4px 0px 0px; position: absolute; text-align: center; text-indent: 20px; width: auto; z-index: 8675309;">Save</span></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-20149924662139906572018-04-12T13:45:00.001+02:002018-04-12T13:45:27.074+02:00NMF - Natural moisturizing factor<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgQwp0I2fSY-JP-DTukoMIRqnNVyURBmbwkNiVyNwwgzAsAuFCl61hKKFoVPkrYmyGbYFAy2aZApAV2JgxAyDmOilRYZd_oy9wWUD-8u8zDVIVvzvYkM41gGJv_alZXJOlhk-34dpfNNpf3/s1600/nature-3168303_1920.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1279" data-original-width="1279" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgQwp0I2fSY-JP-DTukoMIRqnNVyURBmbwkNiVyNwwgzAsAuFCl61hKKFoVPkrYmyGbYFAy2aZApAV2JgxAyDmOilRYZd_oy9wWUD-8u8zDVIVvzvYkM41gGJv_alZXJOlhk-34dpfNNpf3/s200/nature-3168303_1920.jpg" width="200" /></a></div>
Ne, nič skrbet, nisem še zamenjala jezikovnih nastavitev, tudi ta objava bo celotna v slovenščini. Zakaj pa potem čisto angleški naslov? Preprosto zato, ker je kratica NMF splošno razširjena in svetovno znana oznaka za tisto, kar bi v slovenščini lepo poimenovali naravni vlažilni dejavnik.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Kaj NMF ali naravni vlažilni dejavnik sploh je?</span></b><br />
NMF ali naravni vlažilni dejavnik je pravzaprav <b>zmes vodotopnih in higroskopičnih snovi </b>(higroskopičen = tisti, ki nase veže vodo) <b>z nizko molekulsko maso</b>, ki zadržujejo in vežejo določeno količino vlage oz. vode ter jo, skupaj s pomočjo medceličnih lipidov, zadržijo v roženi plasti. Naravni vlažilni dejavnik je poleg keratina eden izmed sestavnih delov roževinastih celic in je sposoben zadržati količino vlage, enako do štirikratniku svoje teže.<br />
<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
Naravni vlažilni dejavnik je večidel sestavljen iz<b> prostih amino kislin</b> (okoli 40%, 20-30% le-teh serin) ter PCA oz. pirolidon karboksilne kisline (Pyrrolidone carboxylic acid - 12-14%), <b>laktatov</b> (12%), <b>sečnine</b> (7%), <b>mineralnih soli</b> (12%), <b>uronske kisline</b> (3%),<b> sladkorjev, anorganskih kislin, peptidov</b>.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Kje in kako NMF nastane?</span></b><br />
Sestavine NMF nastajajo v koži pri postopku proteolize filagrina. V zrnati plasti se najprej nahaja <b>profilagrin</b>, to je prekurzor oz. "prednik" filagrina z visoko molekulsko maso, sestavljen v veliki meri iz histidina, arginina, serina ter drugih aminokislin. Profilagrin se ob pomikanju iz zrnate v roženo plast spremeni oz. razpade na manjše molekule filagrina. <b>Filagrin</b> je beljakovina, ki je tipična za roženo plast, njena naloga je omreženje keratinskih vlaken v organizirano strukturo. Filagrin skupaj s celicami rožene plasti potruje proti površju, kmalu po vezavi s keratinom začne filagrin razpadati. S pomočjo encimskih reakcij filagrin razpade na <b>osnovne aminokisline in njihove derivate</b>, glutamin se tako spremeni v PCA, histidin pa v uronsko kislino - kar so posamezni sestavni deli naravnega vlažilnega dejavnika.<br />
<br />
Nastanek NMF je odvisen od količine vlage v roženi plasti oz. okolju: bolj vlažno okolje bo botrovalo pretvorbi filagrina v NMF v višjih slojih kože, bolj suho okolje pa v globljih plasteh kože. Nastanek NMF pa je lahko tudi moten, npr. z mutacijo gena za filagrin ali v primeru prenizkega nivoja vlage, ki ne dopušča encimske aktivnosti. Nivo NMF se lahko zniža tudi s prepogosto uporabo agresivnih čistilnih izdelkov ter zaradi dolgotrajne izpostavljenosti soncu.<br />
<br />
<span style="color: magenta;"><b>Zakaj je NMF pomemben?</b></span><br />
Naloge NMF v koži so raznolike: poskrbi za <b>vlaženje</b>, veže nase vodo in posledično <b>poveča elastičnost kože</b>, prispeva k normalnemu <b>poteku encimskih reakcij</b>, ki sodelujejo pri deskvamaciji ali luščenju odmrlih celic, prispeva k <b>barierni funkciji</b> kože ter <b>uravnavanju pH</b> kože.<br />
<br />
<b>Nepravilni oz. prenizki nivo NMF</b> lahko vodi v <b>suho kožo, izgubo elastičnosti in nastanek gub, upad barierne funkcije</b>, v resnih primerih pa spremlja tudi kožne bolezni kot sta atopični dermatitis ali psoriaza.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Nadomestek NMF kot vlažilna kozmetična sestavina</span></b><br />
Glede na posebno mesto in pomen, ki ga naravni vlažilni dejavnik predstavlja za delovanje naše kože, ni nič čudnega, da so se različni proizvajalci kozmetičnih surovin podali v izdelavo nadomestka NMF.<br />
<br />
Na trgu tako dobite različne zmesi sestavin, ki skušajo poustvariti razmerje sestavin v človeškem naravnem vlažilnem dejavniku. Te zmesi se prodajajo pod različnimi imeni - <b>Umectol, Lactil, Hygroderm, NMF faktor</b> itd. Kljub različni INCI sestavi je cilj vseh teh zmesi doprinesti v kozmetični izdelek tiste sestavine, ki jih najdemo tudi v NMF in so ključne za zadrževanje vode v roženi plasti. Nadomestni naravni vlažilni faktor tako deluje v kozmetiki kot <b>odlična vlažilna sestavina</b> za nego kože.<br />
<br />
Odstotek uporabe nadomestnih NMF oziroma NMF kot kozmetične sestavine je lahko raznolik, nekatere od omenjenih surovin se lahko uporablja tudi v količini do 7%. Pred nakupom se torej pozanimajte o priporočeni količini uporabe. Vse nadomestne NMF je potrebno dodajati <b>v hladni, C fazi</b>, zaradi prisotnosti elektrolitov in zaradi kislega pH pa navadno destabilizirajo ali zvodenijo poliakrilatne zgoščevalce.<br />
<br />
Ob nakupu bodite pozorni na konzervirni sistem, ki ga ima določeni NMF, saj so na tržišču na voljo tako tisti, ki vsebujejo oporečne konzervanse kot npr. Imidazolidinyl urea, drugi pa so konzervirani s konzervansi, ki so dovoljeni tudi v naravni kozmetiki.<br />
<br /></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-46180840231126918292018-04-04T17:38:00.000+02:002018-04-04T17:38:17.806+02:00Strije: nastanek in izbira sestavin proti strijam<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi_A4Cr8FBVO66C9HD5uz6TMxUkSQZupYcrXSi1ug2iL3WT5eAKBUZnBljpL7xZLUR4erNt1B_iFZvTNqJfWgR92w26I9Y2QvYgf5CKTlb1BeirldETcnij4nAIDmTPszw1rrRkrNcBxmet/s1600/nature-3168345_1920.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1386" data-original-width="1386" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi_A4Cr8FBVO66C9HD5uz6TMxUkSQZupYcrXSi1ug2iL3WT5eAKBUZnBljpL7xZLUR4erNt1B_iFZvTNqJfWgR92w26I9Y2QvYgf5CKTlb1BeirldETcnij4nAIDmTPszw1rrRkrNcBxmet/s200/nature-3168345_1920.jpg" width="200" /></a></div>
Strije so precej pogosta estetska težava, ki pesti tako moške kot ženske. Zaradi hormonskih razlik med ženskim in moškim spolom so strijam bolj podvržene ženske, saj naj bi jih po nekaterih podatkih imelo kar 70% žensk in "le" 40% moških. Naj dodam, da so strije bolj težava belopoltih ljudi, azijska ljudstva jih npr. skorajda ne poznajo.<br />
<br />
Kljub temu, da strije kvarijo izgled naše kože, pa z zdravstvenega stališča niso nevarne oz. ne predstavljajo zdravstvene težave. Strije so zato bolj kot ne estetski problem, s katerim se ubada le kozmetika.<br />
<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
Preden se poglobimo v podrobnosti o tem, kako strije sploh nastanejo in katere sestavine lahko vključimo v svoje izdelke, je dobro, da povsem odkrito spregovorimo o tem, kaj kozmetična nega sploh omogoča. Tako kot to velja še za druge estetske težave, tudi v primeru strij le-teh s kozmetično nego <b>ne moremo odpraviti</b>. Kozmetični izdelki lahko težavo samo omilijo oz. polepšajo izgled kože, nastanek strij ali že prisotnih strij pa ni mogoče obiti ali odpraviti.<br />
<br />
Tako profesionalni kot domači kozmetični izdelki proti strijam so zato usmerjeni predvsem v dva vidika: preventiva ter nega že obstoječih strij z namenom zmanjšanja njihovega obsega.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Kje in zakaj strije nastanejo?</span></b></h4>
Strije se najbolj pogosto razvijejo na bokih, stegnih, hrbtu, trebuhu, prsih in ramenih. Pozicija, kjer strija nastane, je odvisen tako od spola kot od vzroka nastanka: pri ženskah se najbolj pogosto pojavijo v predelu bokov, trebuha (posebej med nosečnostjo), stegen in prsi; pri moških pa na bokih in ramenih.<br />
<br />
Pojav strij je povezan z različnimi vzroki, velik vpliv pa ima tudi dedna zasnova. Lastnosti kože kot npr. občutljivost oz. trpežnost kože na raztezanje so namreč dedno pogojene. Poleg genetskega vpliva k nastanku strij prispevajo tudi spremembe v delovanju hormonov, nosečnost, hitra rast pri mladostnikih, prekomerna telesna teža ali preveliko in prehitro nihanje v telesni teži (tako prehitro hujšanje kot prehitro pridobivanje teže), nekatere športne aktivnosti kot npr. body building, nekatere bolezni ter nekatera zdravila, še posebej na osnovi kortikosteroidov.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Kaj strije so in katere so spremembe v koži ob nastanku strij</span></b></h4>
Strije je po svoji obliki in nastanku pravzaprav <b>brazgotine </b>v obliki črt in nastanejo takrat, ko je koža izpostavljena dolgotrajni stopnjujoči se napetosti ali raztezanju. Zaradi preobremenitve in prevelike (konstantne) napetosti pride do poškodb v vezivnem tkivu, ki spočetka dajo vnetno reakcijo, nato pa pride do postopnega celjenja oz. brazgotinjenja. Pri pojavu strij se povrhnjica postopoma tanjša ter izgublja na prožnosti. Spoj med vrhnjico in usnjico se stanjša, stanjša se tudi sama usnjica. Kolagenska vlakna so pri strijah tanjša in skrčena, elastična vlakna pa poškodovana.<br />
<br />
Pri nastanku zrelih strij ločimo dve fazi: prva faza so ti. rdeče strije, druga pa ti. bele strije. <b>Faza rdečih strij </b>je faza nastanka le-teh, v koži so zaradi poškodbe vezivnega tkiva prisotni vnetni procesi, barva strij pa je - kot ime samo pove - rdečkasta ali rdeče-vijolična. Ta prva faza lahko traja tudi več mesecev, preden strije preidejo v drugo fazo. <b>V drugi fazi belih strij</b> se strije pravzaprav celijo, pridobijo belo, nekoliko biserno barvo, koža na predelu strij pa izloča manj sebuma.<br />
<br />
Barva oz. faza, v kateri strije so, bistveno vpliva na učinkovitost kozmetične nege. Na zrele strije namreč ne moremo vplivati: so kot stare brazgotine, ki nam jih pustijo odrgnine ali ureznine. Najboljše rezultate dosežemo na svežih strijah v prvi, rdeči fazi.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Nega kože ter sestavine za izdelke proti strijam</span></b></h4>
Nega strij je navadno dolgotrajna in ne daje takojšnjih vidnih rezultatov. Poleg laserskih in globokih pilingov, ki jih lahko izvaja samo strokovno usposobljeno osebje, lahko marsikaj storimo tudi sami.<br />
<br />
Na izgled strij dobro vplivajo <b><span style="color: purple;">blagi pilingi</span></b>, tako fizični kot tudi kemijski, ki jih lahko izvajamo tudi doma. <b>Fizični pilingi</b> so npr. drobno mleta semena ali oreški (npr. mandlji), granule iz jojobinega semena, luffa itd. Med <b>kemijske pilinge</b> pa navadno prištevamo različne kisline: alfa-hidroksi kisline (sadne kisline, glikolna kislina), beta-hidroksi kisline (salicilna kislina) in polihidroksi kisline (glukonolakton). Priprava domačih izdelkov iz kislin zahteva veliko predznanja in odlično poznavanja delovanja kože, delovanja posamezne kisline ter medsebojno delovanje vseh sestavin v izdelku. Začetnikom zato uporabo kislin odsvetujem.<br />
<br />
Poleg fizičnih in kemijskih pilingov lahko kot preventivo in omiljenje izgleda že nastalih strij uporabljamo tudi <b><span style="color: purple;">mazila ali kreme s posebej izbranimi sestavinami</span></b>, ki vplivajo na prožnost in elastičnost kože, povečajo prekrvavitev in pripomorejo k vzpostavitvi hidrolipidnega plašča.<br />
<br />
Za povečanje prožnosti in elastičnosti kože je potrebno iskati tiste sestavine, ki lahko pospešijo <b><span style="color: purple;">delovanje fibroblastov</span></b> in posledično <b><span style="color: purple;">nastanek kolagenskih in elastičnih vlaken</span></b> ali pa vplivajo na proizvodnjo hialuronske kisline. Primer take sestavine so npr. <b>neumiljive snovi iz avokadovega olja ali neumiljive snovi iz sojinega olja</b>. Na elastičnost kože dobro učinkujeta tudi <b>mandljevo in olivno olje</b>, nekatere raziskave pa so pokazale tudi, da na elastičnost kože in na nego strij pozitivno vplivajo tudi <b>izvlečki ameriškega slamnika</b>.<br />
<br />
Večplastni pomen v izdelkih proti strijam ima tudi <b>azijski popnjak </b>(Centella asiatica) oz. izvlečki popnjaka. Le-ti namreč vsebujejo triterpene, ki vzpodbujajo delovanje fibroblastov, okrepijo elastičnost ter povečajo nivo zadržane vode. Izvlečki popnjaka poleg tega pozitivno vplivajo tudi na <b><span style="color: purple;">prekrvavitev</span></b>, saj s pospeševanjem nastanka kolagenski vlaken znotraj žilne stene vzdržujejo tudi elastičnost žil. Poleg azijskega popnjaka imajo dober vpliv na prekrvavitev tudi <b>izvlečki iz divjega kostanja, lobodike, borovnice in rdečega grozdja.</b><br />
<br />
Ker koža ob strijah zmanjša ali preneha z izločanjem sebuma, je potrebno koži v predelu strij dovajati sestavine, ki bodo pripomogle k <b><span style="color: purple;">vzpostavitvi hidrolipidnega plašča</span></b>. Takšne sestavine so npr. <b>karitejevo maslo, mandljevo in olivno olje, skvalen, olje šipka, jojobino olje</b> itd kot primer maščobne faze ter <b>alfa-hidroksi kisline v izredno nizki koncentraciji, trimetilglicin, hialuronska kislina</b> itd kot vlažilne sestavine.<br />
<br />
Zelo dober učinek v negi strij ima tudi <b><span style="color: purple;">vitamin A</span></b>, še posebej v obliki triretinoina, vendar pa trietinoin ne spada med kozmetične sestavine, izdelke s to obliko vitamina pa vam lahko predpiše samo zdravnik, saj je potreben pri uporabi tudi nadzor. Vitamin A oz. retinoidi pospešijo nastanek novih kožnih celic ter spodbujajo rast kolagena. V kozmetiki se lahko uporabljajo le derivati retinojske kisline, npr. retinil palmitat, pri katerem je potrebna mera previdnosti, saj se ob uporabi derivatov vitamina A ne gre izpostavljati sončni svetlobi.<br />
<br />
Poleg vitamina A je priporočljivo v izdelkih proti strijam dodati tudi <span style="color: purple; font-weight: bold;">vitamin E </span>ter <span style="color: purple; font-weight: bold;">vitamin C</span>. Prvi poveča elastičnost kože ter posledično zmanjša možnost za nastanek strij, drugi pa deluje antioksidantno, pospeši nastanek kolagena in rast kože.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-18537534015507532172018-03-21T13:33:00.000+01:002018-03-22T06:27:30.478+01:00After shave emulzija za moške<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi28SeMXsVxO6RCA0z2ZWeUFV78vGBTtvkgvPCg5hg7F40BS1zr_j2mVSdR6zVKzsud2lVCOioBGbS9fUh9_S3yTx5pGlWhiLlUg8gxjfATKu1tm_0q0zkiskojN4ZWIHTcG3qOW8BOoFEW/s1600/DSCN0324.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi28SeMXsVxO6RCA0z2ZWeUFV78vGBTtvkgvPCg5hg7F40BS1zr_j2mVSdR6zVKzsud2lVCOioBGbS9fUh9_S3yTx5pGlWhiLlUg8gxjfATKu1tm_0q0zkiskojN4ZWIHTcG3qOW8BOoFEW/s320/DSCN0324.jpg" width="320" /></a></div>
Da so tudi moški vedno bolj nagnjeni k uporabi kozmetičnih izdelkov ni nobena novost. Resda je izdelkov, ki jih moški v primerjavi z ženskami uporabljajo, veliko manj, vendar pa je moški spol pri ocenjevanju in izbiri velikokrat bolj strog in zahteven.<br />
<br />
Najbolj pogosto se v omarici naših dragih znajdejo izdelki, povezani z britjem. Če ne uporabljajo aparata, se izbor izdelkov hitro razširi: brivske pene ali mila za britje, vodice za po britju, kremice, pa tudi obliži, ko gre britvica po svoje...<br />
<br />
Britje kožo razdraži, to dobro vemo tudi ženske. Pri britju britvica ne odstrani samo dlak, temveč tudi del odmrlih površinskih celic in del hidrolipidnega plašča. Koža po britju je pravzaprav brez svoje zaščite, zato je dobro, da jo negujemo z izdelki, ki ji povrnejo maščobe in vlažilne sestavine, hkrati pa poskrbijo za pomiritev kože.<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
Sledeči recept je bil zasnovan za potrebe mojega partnerja in je pravzaprav izdelan po meri, zato ga boste za vašega partnerja najbrž morale prirediti. Pri prirejanju upoštevajte, da morajo biti izdelki za moške lažji od izdelkov za ženske, se morajo hitro vpiti ter ne smejo puščati mastnega občutka.<br />
<br />
Emulzija je namenjena moški suhi in občutljivi koži, ki se ponekod nekoliko lušči in ob temperaturni spremembi rada pordeči. Nakazani so tudi že prvi obrisi gubic. Ker mu britje kožo razdraži in izsuši, kar se kaže z občutkom zategovanja, blaga razdraženost pa se lahko spremeni v pordele in nekoliko vnete lasne mešičke, je namen kreme dvojen: nahraniti in navlažiti kožo ter pomiriti razdraženost.<br />
<br />
Krema je dovolj kompaktna, da jo lahko date v lonček, vendar pa pod pritiskom pumpice dovolj tekoča, da jo lahko date v brezzračno ali drugo iztisno embalažo. Med mazanjem ne pušča bele milnate sledi, v kožo se vpije dovolj hitro, vendar ne bremza. Ne pušča mastnih sledi, temveč mehak, negovan, nahranjen ter navlažen občutek.<br />
<br />
Kljub temu, da iz fotografije morda ni povsem razvidno, je barva emulzije zaradi vsebnosti ognjičevega izvlečka obarvana rumeno oranžno. Sama dišave nisem dodala, po želji lahko dodate eterična olja ali dišave, vendar bodite previdni pri izbiri: vonj ognjičevega izvlečka je kar težko združljiv.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;">Recept: After shave emulzija za moške</span></h3>
<br />
Faza A<br />
voda 40<br />
ksantan 0,1<br />
glicerol 2<br />
<br />
voda 34,9<br />
carbopol Ultrez 21 0,15<br />
<br />
Faza B<br />
PGE-3 methylglucose distearate 2,5<br />
karitejevo maslo 1<br />
neumiljive snovi iz sojinega olja (60% fitosterolov) 2<br />
kakavovo olje 1<br />
olivno olje 2<br />
arganovo olje 3<br />
coco caprylate 2<br />
dicaprylyl ether 2<br />
<br />
Faza C<br />
skvalen 1<br />
tokoferol 0,5<br />
alfa bisabolol 0,2<br />
CO2 izvleček ognjiča 0,05<br />
nikotinamid 2<br />
pantenol 1<br />
natrijev hialuronat (2,5% raztopina) 2<br />
Cosgard (benzyl alcohol, dehydroacetic acid) 0,6<br />
<br />
20% raztopina NaOH (qs) za nevtralizacijo<br />
pH 5<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;"><br /></span></b>
<b><span style="color: magenta;">Postopek</span></b><br />
Posebej izdelamo gel iz ksantana in disperzijo Carbopola. Ksantan dispergiramo v glicerolu, nato pa postopoma dodajamo vodo, dokler ne dobimo homogenega gela. Pustimo počivati. V drugi čaši Carbopol potresemo po površini vode in pustimo, da se hidrira. Carbopola ne nevtraliziramo. Disperzijo Carbopola združimo z gelom iz ksantana. Pripravimo B fazo: pazljivo odmerimo vse sestavine. Fazi A in B ločeno segrevamo; ko obe dosežeta temperaturo 65 stopinj Celzija, fazo B postopoma dodajamo fazi A in emulgiramo. Pustimo, da se ohladi.<br />
<br />
Med ohlajanjem emulzije v ločeni majhni stekleni čaši zmešamo skvalen, tokoferol, bisabolol ter v mešanici raztopimo CO2 izvleček ognjiča. Ko se emulzija ohladi, zmes med neprestanim mešanjem s paličnim mešalnikom dodamo emulziji. Mešamo, dokler izdelek ni povsem homogen.<br />
<br />
Preverimo pH izdelka ter dodamo kapljico ali dve 20% raztopine NaOH, da nevtraliziramo Carbopol in dosežemo pH okoli 6. Emulzija se bo bistveno zgostila. Dodamo nikotinamid in dobro premešamo. Dodamo pantenol, pomešamo, emulzija bo izgubila nekaj svoje kompaktnosti in bo postala bolj redka. Dodamo še natrijev hialuronat, preverimo pH ter po potrebi popravimo na 5, nato pa dodamo še konzervans.<br />
<br />
V kolikor želite povsem kompaktno kremo, pantenol opustite ali primerno povečajte količino Carbopola.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">O izbiri sestavin</span></b><br />
Pri snovanju formule sem želela poudarek dati predvsem na lahkosti in vpojnosti, zato sem kot emulgator izbrala PGE-3 methylglucose distearate, ki za izdelavo manj kompaktnih emulzij ne potrebuje zgoščevalcev maščobne faze ter daje učinek lahkih emulzij. Iz istega razloga sem pri izbiri zgoščevalcev vodne faze ksantan kombinirala s Carbopolom.<br />
<br />
Poleg rastlinskih olj ter karitejevega masla sem vključila tudi znatno količino fitosterolov, ki pripomorejo k obnovi zaščitne bariere, ter skvalen, naravni sestavni del človeškega sebuma in tokoferol kot antioksidant. Posebnost je vključitev kakavovega olja (ja, olja, to je samo tekoča frakcija kakavovega masla), ki sicer nima bistvenih aktivnih lastnosti, vendar pa koži doprinese neverjeten svilen občutek, ki ga dopolni karitejevo maslo. Med aktivnimi sestavinami sem vključila izvleček ognjiča, ki pomirja razdraženo kožo ter prispeva k celjenju drobnih ran, pantenol, ki poleg vlaženja poskrbi za zmanjšanje razdraženosti in pripomore k obnovitvi hidrolipidnega plašča, nikotinamid za obnovo bariere, glicerol in natrijev hialuronat pa, poleg pantenola, za zadrževanje vlage tako na površju kot tudi pod prvimi plastmi povrhnjice.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-17880116387812394942018-03-15T07:04:00.003+01:002018-03-15T07:04:55.327+01:00[VIDEO] Kako izdelamo gel iz Carbopola ali Carbomerja<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Kot je bilo najbrž razvidno iz prejšnje objave, sta Carbopol in Carbomer zares posebneža med zgoščevalci vodne faze. Edinstvena v gelih, ki jih dajeta, edinstvena v nekompatibilnosti ter edinstvena v načinu izdelave gela.<br />
<br />
Verjamem, da se je ob omembi nevtralizacije večina zmedla ter da vas je veliko v zadnjih odstavkih prejšnje objave (tam, kjer pišem o metodah izdelave gela) izgubila rdečo nit.<br />
<br />
Z zapisano besedo je veliko težje povedati, kako gel iz Carbomerja ali Carbopola pravzaprav naredimo, je pa zato veliko lažje pokazati preko videoposnetka, kjer je tudi dejansko razvidno, kakšno spremembo naredi nevtralizacija z raztopino NaOH.<br />
<br />
Samo kot dodatna informacija: za izdelavo posnetka sem uporabila Carbopol Ultrez 21, vendar je postopek enak tudi pri drugih Carbopolih in Carbomerjih.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/BYF-7yYK62A/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/BYF-7yYK62A?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
<br />
<br /></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-34029755984713223932018-03-08T08:13:00.000+01:002018-03-08T08:13:06.170+01:00(Poli)akrilatni zgoščevalci vodne faze - Carbomer in Carbopol<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiH_F4G1gJMUNHZybwPpVfo8uSp1rzqxQJyxoJezbWL3Ph82XvGLinlOn5eF3UebFwdWQusTfhmuBWe2CSt-vy2HFfwteOaaIjgKR_Hf7LflK25S2YTnyyIC7aWPS5Y_hyM7e0vrqCYuSIU/s1600/Carbopol+Ultrez+21.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiH_F4G1gJMUNHZybwPpVfo8uSp1rzqxQJyxoJezbWL3Ph82XvGLinlOn5eF3UebFwdWQusTfhmuBWe2CSt-vy2HFfwteOaaIjgKR_Hf7LflK25S2YTnyyIC7aWPS5Y_hyM7e0vrqCYuSIU/s200/Carbopol+Ultrez+21.jpg" width="200" /></a></div>
Carbomer in Carbopol sta imeni, ki se pogosto uporabljata za označevanje različnih vrst poliakrilatnih zgoščevalcev. To poimenovanje bi lahko označili skorajda kot "ponarodelo", saj gre pravzaprav za komercialno ime zgoščevalcev, izdelanih na osnovi poliakrilatne kisline.<br />
<br />
Poliakrilatnih zgoščevalcev z različnimi lastnostmi in učinki je precej več kot pa samo Carbomer ali Carbopol, pa tudi posamezna "družina" poliakrilatnih zgoščevalcev (npr. družina Carbomerjev) šteje kar celo vrsto članov. Vsi si delijo isto "genetsko zasnovo", so pa kot člani velike družine različni med seboj.<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
Akrilatni zgoščevalci so najbrž edini primer kozmetičnih sestavin, ki jih zaradi praktičnih razlogov pri pisanju receptov nikoli ne <b>poimenujemo</b> z njihovim mednarodnim INCI imenom temveč samo in zgolj <b>po komercialnem imenu.</b> INCI ime dveh akrilatnih zgoščevalcev je namreč lahko popolnoma enako (npr. Acrylates/C10-30 alkyl acrylate crosspolymer), vendar pa je to lahko komercialno Carbomer Ultrez 20 ali pa Carbopol SC 200. Prvi je primeren za uporabo v gelih in emulzijah, drugi pa prenaša visoke koncetnracije mila. Njuna uporaba in tudi lastnosti so povsem različne.<br />
<br />
V tej objavi se bomo posvetili predvsem tistim poliakrilatnim zgoščevalcem, ki jih uporabljamo za zgoščevanje emulzij oz. za izdelavo gelov. Zgoščevalce, ki so kompatibilni s površinsko aktivnimi snovmi ter emulgirajoče poliakrilate bomo tokrat pustili ob strani.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;"><b>Kaj so poliakrilatni zgoščevalci?</b></span></h3>
Poliakrilati ali poliakrilatni zgoščevalci so <b>polimeri z visoko molekulsko maso</b>, izdelani na osnovi <b>poliakrilatne kisline</b>. Po svoji obliki so to lahko homopolimeri (torej se v verigi polimerov ponavlja le en tip polimera) ali pa so križani polimeri (ti. crosslinked polymer, torej imamo v verigi navzkriž vezanih več polimerov ali več različnih polimerov z različnimi lastnostmi). Križanje polimerov navadno izboljša lastnosti polimerov, najsi bo to stabilnost, preprostost uporabe, hitrost nabrekanja itd. Spadajo med <b>anionske reološke modifikatorje</b> vodne faze.<br />
<br />
Poliakrilatni zgoščevalci imajo nizko stopnjo škodljivosti in dražljivosti. So sintetičnega izvora in kot taki niso dovoljeni v izdelavi certificirane kozmetike.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Zakaj jih uporabljamo v kozmetiki?</span></b></h3>
Poliakrilatne zgoščevalce se v kozmetiki uporablja predvsem kot reološke modifikatorje - torej za zgoščevanje. So ena izmed najboljših rešitev za dobro disperzijo, suspenzijo in - v nekaterih primerih - za emulgiranje.<br />
<br />
V primerjavi z naravnimi reološkimi modifikatorji akrilati dajejo povsem <b>prozorne in kompaktne gele</b>. Tako kompaktne, kot je recimo gel iz aloje znamke Fruit of the Earth, če imate predstavo. Ta je pravzaprav zgoščen z akrilati. Kljub svoji visoki viskoznosti pa se gel iz akrilatov na koži skorajda ne čuti - edini občutek, ki ga imamo, je pravzaprav ta, da <b>v dotiku s kožo gel izgine in se na kožo sprosti voda</b>, kar se do neke meje dejansko tudi zgodi. Akrilati so namreč občutljivi na soli in se v dotiku s kožo (na kateri je vedno nekaj elektrolitov) dobesedno razvodenijo. Od tu tudi občutek, kot da bi v kožo "pljusknila" voda.<br />
<br />
Z uporabo akrilatov lahko dosegamo <b>izredno lahke izdelke,</b> primerne tudi za najbolj mastno, nečisto, mešano kožo, saj akrilati v nasprotju z naravnimi reološkimi modifikatorji (npr. ksantan) <b>ne puščajo filma na koži.</b> Prav tako lahko z akrilati izdelujemo prave <b>osvežilne in hladilne gele </b>(ravno zaradi njihove lastnosti, da se v kontaktu s kožo "razblinijo" in sprostijo vodo). Akrilati nam poleg tega omogočajo izdelavo izredno <b>stabilnih emulzij</b> kljub nižji ali zelo nizki maščobni fazi.<br />
<br />
Za optimalen občutek na koži se v emulzijah navadno <b>akrilate kombinira s ksantanom</b>.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Kako poliakrilatni zgoščevalci delujejo?</span></b></h3>
Poliakrilatni zgoščevalci se v vodi ne topijo, temveč le nabreknejo. <b>Za svojo aktivacijo potrebujejo alkalno snov</b>, zato jih definiramo tudi kot ASE - alkali-swellable emulsions. To pomeni, da je disperzija akrilatnega zgoščevalca v vodi brez dodane alkalne sestavine samo disperzija - tekoča voda z delci lebdečega akrilata, ki pa je povsem zaprt vase, kot klobčič volne ali kot popek dalije. Ko tej zmesi dodamo alkalno sestavino (trietanolamin ali raztopina NaOH) se klobčiči razvijejo in nastane gel - kot bi se volna popletla v gosto majico ali cvet dalije povsem razprl.<br />
<br />
Poleg ASE akrilatnih zgoščevalcev imamo tudi HASE akrilate. Kratica HASE pomeni hydrophobically modified alkali-swellable emulsions, torej hidrofobno spremenjeni ASE. To so akrilatni zgoščevalci, katerim dodajo hidrofobične funkcionalne skupine. Po domače povedano to pomeni, da akrilatnim polimerom dodajo "lipofilne" skupine, ki se lažje povežejo z oljnatimi delci, zato nekateri HASE lahko emulgirajo ali dobro suspendirajo manjše ali večje količine oljnatih delcev in/ali oljne faze.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Katere so skupne lastnosti akrilatnih zgoščevalcev? Na kaj so občutljivi?</span></b></h3>
Velika večina poliakrilatnih reoloških modifikatorjev je dobavljivih <b>v obliki belega prahu</b>, izjema so tisti Carbopoli, ki so namenjeni uporabi s površinsko aktivnimi snovmi. Poliakrilatni prah se zlahka navzame vlage in se zato sprime v kepe, potrebno ga je hraniti v dobro zaprti embalaži na suhem mestu.<br />
<br />
Vsi poliakrilatni zgoščevalci, ki se uporabljajo v kozmetiki, potrebujejo za oblikovanje gela <b>nevtralizacijo oz. dodatek neke bazične spojine</b>. Za nevtralizacijo se v domači kozmetiki uporablja <b>20% raztopina NaOH</b>, v industrijski rabi pa navadno posegajo po trietanolaminu.<span style="color: red;"> </span><b>Največjo viskoznost </b>imajo akrilatni geli <b>okoli pH 6-7</b>, prenizek in previsok pH pa povzroči ponovno (delno) zvodenitev.<br />
<br />
Carbomerji, Carbopoli in drugi akrilatni zgoščevalci <b>so izredno občutljivi na kisline, bazične snovi ter soli </b>(elektrolite). Pri preveliki količini elektrolitov se gel preprosto <b>razvodeni</b>, pri čemer moramo upoštevati vse, kar je s kemijskega stališča sol ali pa jo vsebuje. Tako npr. vitamin C v obliki Sodium ascorbyl phosphate vpliva na stabilnost Carbomerja, enako natrijev hialuronat in drugi. Prav tako dodatek kislih ali bazičnih snovi povzroči, da gel zvodeni. Akrilati so <b>občutljivi tudi na pantenol</b>. Kljub temu se da s premišljenim formuliranjem vključiti vse sestavine v odstotkih, ki gela ne bodo prekomerno poškodovale.<br />
<br />
Ker so Carbomerji in Carbopoli anionski, so <b>nezdružljivi s kationskimi sestavinami</b>.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Različni tipi Carbomerjev, Carbopolov ter njihove lastnosti</span></b></h3>
Kot sem že omenila, sta družini Carbomerjev in Carbopolov izjemno številčni. Seveda to nista edini komercialni imeni, pod katerimi se akrilatni zgoščevalci prodajajo, vendar pa so ti v različnih spletnih trgovinah najbolj dobavljivi, zato bom opisala zgolj tiste, ki jih je mogoče bolj pogosto zaslediti.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: purple;"><b>Carbomer 840, Carbomer 940, Carbomer 941</b></span></h4>
Vsi našteti so ASE poliakrilatni zgoščevalci, ki dajejo bolj ali manj viskozne gele. Uporablja se jih v razponu od 0,25 do 1%. Vsi so <b>precej občutljivi na elektrolite, kisline ter problematične sestavine</b>, ki carbomerje in carbopole izvodenijo. Zaradi številnih šibkosti so jih pri domači izdelavi skoraj povsem nadomestili Carbopoli Ultrez.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: purple;">Carbopol Ultrez 10</span></b> </h4>
Carbopol Ultrez 10 je križani (crosslinked) poliakrilatni zgoščevalec. Njegovo INCI ime je preprosto Carbomer. Zelo hitro nabrekne in je dokaj <b>preprost za uporabo</b>. Daje <b>izredno kompaktne gele</b>, ki pa niso povsem prozorni. Je <b>precej občutljiv na elektrolite in problematične sestavine</b>. Primeren je za izdelavo vodno-alkoholnih gelov, za stabilizacijo in zgoščevanje emulzij. Zaradi svoje kompaktnosti e zelo dobra osnova za disperzijo manjše količine maščobne faze brez uporabe emulgatorja, vendar Carbopol Ultrez 10 ne emulgira. Uporabljamo ga <b>v količinah od 0,2 do 1%</b>.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: purple;">Carbopol Ultrez 21</span></b> </h4>
Tudi Carbopol Ultrez 21 spada med križane (crosslinked) poliakrilatne zgoščevalce, vendar pa so njegovi strukturi dodani hidrofobični repi, zato spada med HASE. Njegovo INCI ime je Acrylates/C10-30 alkyl acrylate crosspolymer. Zelo hitro nabrekne, je dokaj preprost za uporabo in daje <b>kompaktne, prozorne gele</b>. V primerjavi s Carbopol Ultrez 10 <b>ima boljšo odpornost na elektrolite in na problematične sestavine</b>. Primeren je za izdelavo raznoraznih vrst gelov in stabilizacijo emulzij. <b>Deloma je kompatibilen tudi s površinsko aktivnimi snovmi</b>, v kolikor je njihov odstotek uporabe nizk in imajo nizko vsebnost soli. V primerjavi z drugimi Carbopoli je na koži <b>manj lepljiv</b>. Zaradi svoje kompaktnosti tudi Ultrez 21 lahko supsendira oz. dispergira določeno količino olj. Kljub temu, da spada med HASE akrilatne zgoščevalce pa je njegova emulgirna moč daleč od najboljših HASE emulgirajočih zgoščevalcev. Uporabljamo ga <b>v količinah od 0,05 do 1,5%</b>, pri čemer je najvišji odstotek namenjen predvsem formulam s površinsko aktivnimi snovmi in višjim količinam elektrolitov.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: purple;">Carbopol Ultrez 30</span></b> </h4>
Carbopol Ultrez 30 je križan (crosslinked) poliakrilatni zgoščevalec. Njegovo INCI ime je Carbomer. V primerjavi z njunima predhodnikoma nekoliko <b>počasneje nabreka</b>, vendar je kljub temu z<b>elo preprost za uporabo</b>. Daje <b>kompaktne in izredno prozorne gele</b>. Je <b>najmanj občutljiv na elektrolite in je stabilen tudi v kislih pH okoljih</b>. Dobro zadržuje viskoznost gela tudi pri pH med 4 in 5,5. Primeren je za izdelavo različnih izdelkov, ki lahko vsebujejo elektrolite ali sestavine s kislim pH. Tako kot Ultrez 21 in Ultrez 10 zaradi kompaktnosti gela lahko zadrži določeno količino olja, vendar pa ne emulgira. Uporabljamo ga <b>v količinah od 0,1 do 1%</b>.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Kako se uporabljajo akrilatni zgoščevalci?</span></b></h3>
Načina sta dva. Prvi je ti. direktni (ali neposredni), drugi pa nedirektni oz. posredni.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Direktni ali neposredni način</span></b> uporabe akrilatov je ta, da prah poliakrilatnega zgoščevalca <b>dodamo vodi oz. vodni fazi emulzije</b>. Najboljša izbira je ta, da prah enostavno posujemo po vodni površini in <b>ne mešamo</b>. Pustimo, da se povsem sam namoči. Če bomo mešali, se bo čas nabrekanja podaljšal, poleg tega pa se bo prah hitro zlepil v grudice in prilepil na naše orodje - najsi bo to žlička ali steklena paličica ali karkoli drugega. Ko se akrilat povsem namoči, lahko v primeru izdelave preprostega gela naš Carbopol <b>nevtraliziramo z 20% raztopino NaOH</b> (dodajamo po kapljicah, dokler ne dosežemo optimalne gostote). Najboljša viskoznost je pri pH 6 do 7. Obvezno uporabljamo pH lističe. V primeru, da bomo akrilat uporabili v emulziji, je priporočljivo, da izdelek nevtraliziramo šele po postopku emulgiranja, torej v fazi C.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Nedirektni oz. posredni način </span></b>uporabe akrilatov se uporablja predvsem takrat, ko akrilatne modifikatorje želimo uporabiti <b>v emulziji</b>, vendar zahteve emulgatorjev ne dopuščajo, da bi jih uporabili v fazi A. V tem primeru prah zelo dobro <b>vmešamo v estre ali druga sintetična olja</b> (npr. coco caprylate, dicaprylyl ether itn), ki jih želimo uporabiti v naši emulziji ter zmes <b>dodamo emulziji takoj po emulgiranju.</b> Še enkrat dobro premešamo in nevtraliziramo z raztopino NaOH. Prednost takšne uporabe je v tem, da ni potrebno čakati, da Carbomer ali Carbopol nabrekne, omogoča pa tudi izdelavo emulzij z emulgatorji kot npr. Cetearyl glucoside, ki ne prenese nobenih reoloških modifikatorjev v A fazi. Tak postopek <b>priporočam samo izkušenim izdelovalcem domače kozmetike</b>. Za indirekten postopek proizvajalci akrilatnih zgoščevalcev <b>odsvetujejo uporabo rastlinskih olj.</b></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-67607500686005152022018-03-01T07:00:00.000+01:002018-03-01T07:00:07.748+01:00Kako zasnovati formulo za emulzijo za obraz? Osnove<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKaQ0pcOx0gbz-I9ZbhkS7MhHYDpWrse_kKUbEfcC80ShQwkoE9CFTRIoXeQ9A_LNzxihyphenhyphenIUj_4NV7nm7uKSouaz6CqJLAdcotb07ETnIRT2rjZ4qRhwRHcOHUpRJLQ8y0vD0aZLxyBcUx/s1600/DSC00001+%25281%2529.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKaQ0pcOx0gbz-I9ZbhkS7MhHYDpWrse_kKUbEfcC80ShQwkoE9CFTRIoXeQ9A_LNzxihyphenhyphenIUj_4NV7nm7uKSouaz6CqJLAdcotb07ETnIRT2rjZ4qRhwRHcOHUpRJLQ8y0vD0aZLxyBcUx/s200/DSC00001+%25281%2529.jpg" width="200" /></a></div>
Formuliranje emulzij za obraz je najbrž eno izmed najbolj zahtevnih poglavij pri izdelavi domače kozmetike. V nasprotju s kremami za roke in telo je namreč potrebno veliko več znanja, prakse ter poznavanja sestavin, ki jih imamo na razpolago ter seveda poznavanja potrebe posameznega tipa kože.<br />
<br />
Ker je specifik pri formuliranju emulzij za obraz glede na tip kože zares veliko, se bomo v tokratni objavi posvetili zgolj osnovam.<br />
<br />
Tako kot pri formuliranju krem za telo tudi tu veljajo ista pravila: recepte se vedno piše za sto gramov, formule pa se delijo na tri faze (vodno A fazo, maščobno B fazo in hladno C fazo; če potrebujete osvežitev znanja o pisanju formul: <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/03/kako-se-pise-in-bere-formule-oz-recepte.html" target="_blank">Kako se piše in bere formule</a>). Za razliko od emulzij za telo pa je pri kremah za obraz precej bolj pomemben dejanski občutek, ki ga bo krema pustila ob mazanju in po tem, ko se bo že vpila. Pri nanašanju kozmetičnih izdelkov na obraz smo namreč precej bolj občutljivi kot pri drugih izdelkih, vsaka najmanjša napaka nas zmoti, pa tudi zaznave so navadno precej bolj izrazite. Zato se pri formuliranju krem za obraz navadno najprej vprašamo, kakšen občutek (in kakšno konsistenco) bi radi dosegli. Prvi korak pri formuliranju je zato pri emulzijah za obraz določanje kompaktnosti, teksture in občutka.<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Konsistenca, tekstura in občutek kreme</span></b></h4>
Ko govorimo o <b><span style="color: purple;">konsistenci</span></b>, moramo pred seboj imeti predvsem obliko emulzije oz. njeno viskoznost. Pri definiciji konsistence se sprašujemo, kakšna je <b>željena viskoznost emulzije</b>: kompaktna krema za v lonček, gosto tekoča emulzija za airless, bolj tekoča emulzija za dozo s pumpico itd. Na osnovi željene konsistence oz. kompaktnosti namreč izberemo emulgator (ter koemulgator, v kolikor je potrebno) ter reološke modifikatorje, tako vodne kot maščobne faze.<br />
<br />
Pri definiciji <b><span style="color: purple;">teksture</span></b> poskušajmo ugotoviti, kakšno <b>"zgradbo"</b> bo imela oz. kakšna bo emulzija na dotik. Bo to bogata, hranljiva krema? Lažja emulzija, ki se hitro vpija? Lahka emulzija, ki pa se dolgo pusti masirati? Pri tem bodimo pozorni in ne zamenjujmo teksture s kompaktnostjo. Kompaktna krema za v lonček namreč ni nujno hranljiva in bogata, prav tako tekoče emulzije niso nujno lahke. Primer: emulzije na osnovi zelo lahkih emulgatorjev kot je npr. Cetearyl glucoside in Carbopolom kot reološkim modifikatorjem vodne faze so kompaktne in primerne za v lonček, dejanska tekstura pa je pri nizki vsebnosti maščob izredno lahka in vpojna. Odločitev o teksturi tako kot odločitev o konsistenci vpliva na nadaljnjo izbiro emulgatorja, koemulgatorja in reološke modifikatorje vodne in maščobne faze.<br />
<br />
Ko govorimo o <b><span style="color: purple;">občutku</span></b>, ki jo emulzija da in pusti, se moramo deloma vprašati tudi, kaj želimo, da nam emulzija, ki jo sestavljamo, doprinese. Je cilj naše emulzije, da nahrani kožo? Potem je dobro, da takšen občutek tudi pusti. Občutki, ki jih lahko izdelek uporabniku pusti, so različni: občutek navlaženosti, občutek hranljivosti, občutek lahkosti, občutek svežine, občutek suhosti, občutek pomirjene kože itd. Na dejanski občutek, ki ga emulzija pusti, izbira emulgatorja in reoloških modifikatorjev vpliva le deloma. Velik delež vseh "občutkov" je namreč odvisen od izbire maščob ter aktivnih sestavin.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Določanje količine maščob</span></b></h4>
Glede na to, za kakšen tip kože bomo formulirali, se bomo odločili za višjo ali nižjo vsebnost maščob. Ker je na koži na obrazu v primerjavi s kožo po telesu bistveno več zlež lojnic, je tudi izločanje sebuma in posledično "naoljenost" kože višja. Količina maščob v emulzijah za kožo obraza je zato nižja kot v emulzijah za telo.<br />
<br />
Maščobna faza se v kremah za obraz v povprečju giblje do 25%, v primeru zelo suhe kože sicer tudi več, vendar pa imejte v mislih, da je bolj kot količina same maščobne faze pomemben izbor maščob ter seveda aktivnih in vlažilnih sestavin.<br />
<br />
Količina maščobne faze tako zavisi od tipa kože in od izdelka, ki ga želimo formulirati, pa tudi od letnega časa:<br />
<b>do 10% maščob imamo izredno lahke do lahke emulzije</b> ali gele z dispergirano maščobno fazo. To so izdelki, ki so primerni za zelo mastno, problematično in aknasto kožo ali pa izdelki, ki predstavljajo osnovno aktivno podlago nekoliko bolj hranljivi kremi. Za takšne izredno lahke formule se povečini odločamo poleti.<br />
<b>pri 10-20% maščob imamo lahke do srednje mastne emulzije.</b> Navadno so to izdelki za zimsko nego mastne ali mešane kože (navadno le do 15% maščob) ter kreme za normalno ali ne preveč suho kožo. Lahke emulzije z do 15% maščob lahko predstavljajo tudi dopolnilno nego drugim, bolj hranljivim kremam.<br />
<b>pri 15-25% maščob imamo mastne do zelo hranljive emulzije,</b> primerne tako za nego normalne kot tudi za suho kožo. Izdelki z visokim deležem<b> </b>maščob (25% ali več) navadno predstavljajo zelo hranljive, zaščitne kreme, primerne za zelo suho kožo ali izredne, npr. zimske razmere.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Izbira emulgatorja</span></b></h4>
Izbira emulgatorja, koemulgatorja (če je potreben) ter modifikatorje vodne in lipidne faze je najbrž najtrši oreh pri formuliranju krem za obraz. Kako se odločiti? Katera kombinacija bo najboljša? Naj vas nikar ne zagrabi strah: napačne izbire skorajda ne morete narediti. Lahko naredite le boljšo ali slabšo. S tem želim reči, da emulzija uspe, tudi če si namesto Planteca OP2 zamislite kremo z Montanov 68. Razlika je le v kvaliteti sami - ena bo boljša, bolj prijetna, bolj "ta prava". In do tega, da ustvarite "popolno" emulzijo za vaše potrebe in želje, vodi le pot poizkušanja, spreminjanja in piljenja vaše formule.<br />
<br />
<b>Za izbiro emulgatorja</b> se vedno opiramo na točke, ki smo jih že definirali: <b>konsistenca, tekstura, občutek in količina maščob</b>. Niso vsi emulgatorji namreč primerni za vse izdelke, saj ima vsak posamezen emulgator specifično zahtevo po priporočeni maščobni fazi ter seveda kompaktnosti. Tekoče emulzije najbrž ne bomo dosegli z Montanov 68, prav tako ne bi imelo pomena z Montanov 68 izdelovati izredno lahke kreme za mastno kožo.<br />
<br />
Če želim izdelati emulzijo "oil free" zagotovo ne bom posegala po Plantec OP2, temveč se bom usmerila bolj proti Lisolecitinu. Nasprotno se bom za izdelavo hranljive kreme najbrž izogibala Cetearyl glucosidu in iskala rešitev v Plantec OP2, če pa bom želela lahko emulzijo za normalno kožo, bom najbrž iskala kompromis med Methyl glucose sesquistearatom in PGE-3 methylglucose distearatom.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<span style="color: magenta;"><b>Oblikovanje maščobne faze</b></span></h4>
Ko na podlagi željene konsistence, teksture, občutka in namembnosti ter določitvi maščobnega deleža določimo najbolj primeren emulgator, izoblikujemo maščobno fazo.<br />
<br />
Pri tem bi želela ponovno spomniti, da se v maščobno fazo štejejo tako olja in masla kot tudi lipidni emulgatorji, koemulgatorji in lipidni reološki modifikatorji kot tudi druge lipidne sestavine (npr. tokoferol), ki jih vključimo v naš izdelek.<br />
<br />
Oblikovanja maščobne faze se lotimo upoštevajoč tri zelo pomembne aspekte: <b>konsistenca kreme, količina maščobne faze</b> ter <b>občutek, ki ga želimo</b>. Recimo, da bi želela bolj gosto tekočo kremo za v airless, ki bo primerna za manj suho kožo, se bo lepo in enakomerno razmazala, ne bo "bremzala" ter bo puščala minimalno milnato sled ali bo brez nje ter bo kljub večjemu deležu maščob dajala lahek občutek, na koncu pa bo koža mehka.<br />
<br />
Kot emulgator sem si že izbrala PGE-3 methylglucose distearate v kombinaciji z Methyl glucose sesquistearatom, saj mi kombinacija omogoča dobro mazljivost in lahkost. Določim lipo modifikatorje, zaradi želje po nizki beli milnati sledi omejim na minimum cetilni alkohol ter ga dopolnim ali zamenjam s cetil palmitatom. Lipo modifikatorja dodam zelo malo. Pri izbiri maščob se osredotočim na tiste, ki so bolj primerne za suho kožo (mandljevo, olivno, avokadovo itd) - ne pozabim na tokoferol, neumiljive snovi itd. vendar pa prav tako ne pozabim na tista izredno mazljiva olja kot npr. Coco caprylate ali Ethylhexyl stearate. Ta olja bodo namreč služila za doseganje lepe in polne mazljivosti, hkrati pa bodo poskrbela za občutek mehke kože. O tem, kako posamezna olja vplivajo na mazljivost in kako posledično izbiramo in kombiniramo olja, smo govorili v objavi <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/04/mazljivost-in-uporaba-sinteticnih-olj.html" target="_blank">Mazljivost in uporaba sintetičnih olj</a>.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Oblikovanje vodne faze</span></b></h4>
Za oblikovanjem maščobne faze pride na vrsto določitev vodne faze. Kljub temu, da je vodna faza navadno precej preprosta, saj vsebuje v povprečju le dve ali tri sestavine - vodo, zgoščevalec vodne faze ter glicerol - pa sama izbira reološkega modifikatorja vodne faze ni vedno enostavna.<br />
<br />
<b>Izbira zgoščevalca</b> vodne faze namreč bistveno <b>vpliva</b> tako na stabilnost kot tudi <b>na kompaktnost </b>emulzije. V kolikor želimo kompaktno kremo za v lonček, primerno za mastno kožo, bomo vsekakor morali poseči po akrilatnih zgoščevalcih kot so to Carbomerji in Carbpoli. Izbira zgoščevalca vodne faze <b>vpliva pa tudi na sam občutek in teksturo emulzije</b>. Če želimo hranljivo kremo, bomo najbrž izbrali ksantan gumi. Če želimo osvežujočo in lahko emulzijo, bomo posegali po Carbomerjih ali Carbopolih.<br />
<br />
Naslednji korak je seveda določitev količine zgoščevalca. Z višjo količino reološkega modifikatorja vodne faze dosežemo načeloma bolj kompaktno emulzijo, vendar lahko v primeru previsokega odstotka dosežemo tudi prav neprijetne učinke. Krema z 0,4% ksantana bo npr. po vsej verjetnosti dajala občutek potenja, krema se bo vlekla in delala kodrčke, prenizka količina pa ne bo zmogla zagotoviti dovolj visoke viskoznosti in krema ne bo kompaktna ali pa se bo, v najslabšem primeru, začela razdeljevati. Največkrat se zato odločamo za kompromis in uporabimo v isti emulziji tako ksantan kot tudi akrilatne zgoščevalce.<br />
<br />
Ko določimo primerne reološke modifikatorje in njihove količine, določimo še količino glicerola in preidemo na oblikovanje hladne C faze.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Oblikovanje C faze - aktivne sestavine</span></b></h4>
Zadnji korak pri formuliranju krem je oblikovanje hladne C faze, kjer določimo predvsem vse <b>aktivne in vlažilne sestavine ter konzervans</b>.<br />
<br />
Pri oblikovanju C faze imejmo v mislih, da lahko emulzija sprejme le določeno količino aktivnih sestavin ter lipidov, ki jih dodajamo na hladno, zato z dodatki v C fazi ne gre pretiravati. Osredotočajte se na bistvene sestavine in upoštevajte pravilo, da je manj več.<br />
<br />
Tako za aktivne in vlažilne sestavine posegajte le po tistih, ki so <b>bistvenega pomena za potrebe kože</b>, kateri namenjate izdelek, ter občutka, ki ga želite doseči. Suhi koži ne bo smiselno dodajati nepozebnika, ki deluje adstringentno, ali pa Dry flo PC za vpijanje sebuma. Mastni koži ne boste dodajali sto različnih vrst vlažilnih sestavin, normalni koži pa najbrž ne boste namenjali azeloglicina.<br />
<br />
Ko določate in izbirate in določate količino aktivnih in vlažilnih sestavin pazite, da ne boste dosegli lepljivega učinka, posebej problematične so kombinacije s pantenolom in glicerolom. Prav tako pomislite na vse tiste sestavine, ki lahko povzročajo občutek potenja kot npr. ksantan in natrijev laktat. Posebej previdni bodite pri izbiri aktivnih sestavin in njihove medsebojne kompatibilnosti ter kompatibilnosti z ostalimi sestavinami, pH vrednostjo ali dolgoročno stabilnostjo. Pantenola tako ne dodajajte v maksimalnih količinah, če ste za zgoščevalec uporabili akrilate, retinil palmitata nikar ne uporabljajte v kremah za poletne dni itd.<br />
<br />
Nazadnje določimo še konzervans in <b>potrebni pH kreme</b>. Tako konzervans kot tudi potrebni pH kreme morata biti kompatibilna z vsemi sestavinami, ki smo jih uporabili.<br />
<br />
<h4 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Končni izpis formule</span></b></h4>
Po vsem tem delu nas čaka samo še čistopis formule. Še enkrat preverimo vse količine, medsebojno kompatibilnost sestavin ter pH ter formulo prepišemo na čist papir tako, da sledimo klasični obliki za kozmetično formulo.<br />
<br />
V fazo A zapišemo vodo, potrebno količino glicerola in zgoščevalca vodne faze. V fazo B emulgator, modifikatorje lipidne faze ter vsa olja in maščobe, ki jih lahko segrevamo. Olja, ki jih moramo dodajati na hladno, premaknemo v fazo C. V fazo C poleg termolabilnih olj zapišemo še aktivne in vlažilne sestavine, ki jih dodamo, ko se emulzija ohladi, vrsto in potrebno količino konzervansa ter potrebni pH.<br />
<br />
Za dejansko formulo zapišemo še predviden ali potreben postopek: kako se pripravi faza A in B, do kolikšne temperature ju segrevamo ter pri kateri temperaturi emulgiramo. Zapišemo, ali emulzijo med ohlajanjem mešamo ter pri kateri temperaturi dodajamo sestavine iz C faze.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com55tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-72502523966255633142018-02-28T17:18:00.000+01:002018-02-28T17:18:32.875+01:00Krema za roke Helping hands ali kako sem začela izdelovati domačo kozmetiko<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhdoYfw40hvbHvKX182ed9Db7GdIiUF8hJ3e9iLptA6mz2p14siyB9f37H5fxZ-t99Uyq-AgzZv1MbdHJzKHGfb4CKRY0Kr2D6gao77tVv_6jAUUDYuFOE05lpuetP2az80EaPHQQOhp5hd/s1600/DSC00195.JPG" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhdoYfw40hvbHvKX182ed9Db7GdIiUF8hJ3e9iLptA6mz2p14siyB9f37H5fxZ-t99Uyq-AgzZv1MbdHJzKHGfb4CKRY0Kr2D6gao77tVv_6jAUUDYuFOE05lpuetP2az80EaPHQQOhp5hd/s200/DSC00195.JPG" width="200" /></a></div>
Že kot majhno dekletce sem bila čisto navdušena nad vsemi kremami, šamponi, geli za tuširanje, ki so se nabirali v naši kopalnici in v naših omarah. Vse te izdelke sem strašno rada vohala, mazala pa se z njimi nisem kaj preveč, saj so me vedno strašili, da to niso izdelki za otroke in da bom zaradi tega naredila koži več škode kot koristi. Sem pa zato toliko raje z njimi eksperimentirala. Ko mi je bilo osem, morda devet let, sem z velikim veseljem mešala vsebino različnih stekleničk in kozarčkov v eno stekleničko in poskušala dognati, kako nova mešanica diši ter poskusila ugotoviti, zakaj se včasih te mešanice enostavno razdelijo oziroma, kar se mi je zdelo še bolj nerazumno, zakaj se nekatere mešanice kljub neverjetnim kombinacijam ne razdelijo.</div>
<div>
<br />
<a name='more'></a><br /></div>
<div>
Nemalo kasneje sem to mojo željo po eksperimentiranju prenesla še na sosedovega fanta, s katerim sva si kaj kmalu uredila pravi "otroški laboratorij". Zeliščarske osnove, ki so mi bile v otroških letih nehote podane ter babičine knjige o uporabi zelišč v kozmetiki, ki sem jih vedno znova prebirala (brati sem znala že zelo zgodaj, pri osmih so bile knjige o rastlinah in zeliščih zame vsakdanje čtivo), so seveda prispevale svoje. Tako sva pogosto nabirala cvetove ognjiča, odcvetele cvetove perunik, bezgove jagode in še mnoge druge rastline ter jih namakala v vodi in ugotavljala, katere bodo dale obarvano tekočino, ki sva jo nato mešala z vsem mogočim, kar sva lahko doma staknila: pralni prašek, šamponi, citronska kislina in kdo ve kaj še vse, ter opazovala, kako se vse te najine zmesi spreminjajo. Sčasoma je ta igra postala dolgočasna, saj so zaradi pomanjkanja raznolikosti sestavin rezultati bili pravzaprav vedno enaki, zaradi česar sva igro opustila. In tako je zamrla in zaspala tudi nagnjenost k copranju in mešanju kozmetičnih izdelkov.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Veliko let kasneje sem se po naključju znašla v nekem ljubljanskem trgovskem centru, kjer je pred Sanolaborjevo trgovino prav tisti dan neka gospa demonstrirala, kakšna je razlika med bombažnimi oz. naravnimi in "klasičnimi" tamponi. Stvar me je tako šokirala, da sem se globoko zamislila nad vsem, kar uporabljam in prihaja v neposreden stik z mojo kožo: tako higienski kot kozmetični izdelki. Doma sem v trenutku začela brskati po internetu, kaj pravzaprav kozmetika vsebuje. In naletela sem na dobesedni kozmetični terorizem, vendar pa sem takrat bila naivna in neveda, zato sem vsemu slepo verjela; še več, prepričana sem bila, da je za reaktivnost moje kože kriva prav vsa ta "umetna industrija". Šele veliko let kasneje sem ugotovila, da imam pač občutljivo kožo, vendar je to že druga zgodba.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Vse to me je gnalo naprej, da sem iskala drugačne, naravne alternative, ki bodo koži in okolju bolj prijazne in seveda sem kmalu pristala tudi v raznoraznih trgovinah, ki prodajajo bolj ali manj naravne in koži prijazne izdelke, pa čeprav nisem zares vedela, kaj kupujem.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Ena izmed prvih postojank je bila tako Lush-eva trgovina v Ljubljani. Omamno dišeče in "ročno izdelano". Vsaj tako trdijo nalepke. Njihova krema za roke Helping hands me je, za razliko od izdelkov za obraz, povsem prevzela. Nekajkrat sem jo še kupila, kmalu pa sem se zaradi (za študentko) nekoliko previsoke cene odločila, da jo poskusim narediti doma. Medtem sem seveda iz pozabe na dan privlekla babičine knjige in iskala drugih v knjižnici, izdelala Galenovo hladilno mazilo in se igrala z olji in masli. Kmalu sem se počutila dovolj pogumno, da kremo izdelam sama, pa čeprav sta moja edina dva zanesljiva vira informacij bila Vidmajerjeva zastarela knjiga o kozmetiki ter nekaj zelo bornih spletnih informacij.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Takrat spletnih trgovin s sestavinami sploh še ni bilo, edino moje upanje je bila lekarna. Zato sem precej samozavestno odkorakala v centralno lekarno v Ljubljani in povprašala pa celem spisku sestavin, ki sem jih potrebovala. Žal sem dobila v zameno le velike oči in zmedene poglede, ostala sem praznih rok. Je pa naključje hotelo, da je znanka delala v galenski lekarni in mi je tako lahko priskrbela ključno sestavino: emulgator Lanette N. Za konzervans sem si - naivno - kupila izvleček grenivkinih pešk.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Tako so se 10 let nazaj začeli moji prvi eksperimenti. O samih sestavinah sem vedela zelo malo, literature na razpolago nisem imela, zato so vse moje mešanice bile le slepi poskusi in nemalokrat so (neuspeli) izdelki končali v smeteh. Vendar pa nisem obupala in tako se je čez kakšen mesec rodila moja prva imitacija Helping hands.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Sestava Lusheve kreme je bila sledeča: voda kamilice, gel lanenih semen, mandljevo olje, glicerin, stearinska kislina, karitejevo maslo, cetearilni alkohol, kakavovo maslo, trietanolamin, med, za medom pa dišave, izvlečki in alergeni iz eteričnih in parfumskih olj ter parabeni kot konzervansi.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Moja verzija je zato vsebovala hidrolat kamilice, gel lanenih semen, mandljevo olje, karitejevo maslo, kakavovo maslo, emulgator (Lanette N je sestavljen iz cetearilnega alkohola in Sodium cetearyl sulfata) ter medu. Dodala sem še olje pšeničnih kalčkov, saj naj bi vsebovalo veliko vitamina E, in tako (po mojem takrat zelo naivnem mnenju) ščitilo maščobe, za konzervans pa sem - takrat seveda zmotno - uporabila izvleček grenivkinih pešk. Glicerina takrat še nisem imela, zato sem ga izpustila.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Moj prvi kozmetični recept je torej izgledal takole:</div>
<div>
<br /></div>
<div>
hidrolat kamilice 30-40 ml</div>
<div>
gel lanenih semen 15-20 g</div>
<div>
Lanette N 3 g</div>
<div>
mandljevo olje 5 g</div>
<div>
karitejevo maslo 2 g</div>
<div>
kakavovo maslo 4 g</div>
<div>
olje pšeničnih kalčkov 2 g</div>
<div>
med</div>
<div>
izvleček grenivkinih pešk</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Ko ga danes gledam, se lahko le smejim, saj vidim sto tisoč napak, kot jih zagotovo vidite tudi vi. Od tega, da recept sploh nima faz; da ni napisan za 100 gramov, do tega, da so pomešani mililitri in grami; da ne govorimo o tem, da nekatere sestavine nimajo točno določene količine, temveč razpon; nekatere sestavine količina sploh nimajo pripisane, ker je bilo vse bolj na oko in na žlico, o pH ne duha ne sluha... O medu in vključitvi gela lanenih semen prav tako ne bi niti govorila, saj je to bilo pravo gojišče za bakterije. Danes bi vsakogar, ki bi mi pokazal tak recept, fino nadrla, takrat pa je bil to zame višek znanosti. Emulzija je takrat uspela, to je bila najbolj pomembna stvar. In jaz sem se počutila neizmerno vesela ter zadovoljna sama s seboj.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Vendar pa sem kmalu hotela stvar izboljšati. Emulzija je uspela, res je, krema je roke nahranila, tudi to je res, vendar pa se je izredno hitro pokvarila pa tudi občutek ni bil, kar sem hotela. To ni bilo najboljše, kar bi lahko dosegla. In tako sem začela recept spreminjati. Poskusila sem uporabiti različne hidrolate in tudi samo vodo, ker pa bistvene razlike med uporabo enega ali drugega ni bilo, sem zaradi cenovne ugodnosti ostala kar pri vodi. Mandljevo olje sem črtala, saj se je prehitro užarčilo. V različnih variantah sem ga nadomeščala z različnimi olji in se nazadnje ustalila pri olivnem olju. Pšenično olje sem zelo hitro nadomestila z vitaminom E, saj sem od pšeničnih kalčkov imela le žarko kremo, nič drugega. Gel iz lanenih semen sem črtala ter uporabila alojin gel, emulgator pa znižala, saj sem v raznih eksperimentih dognala, da ga potrebujem manj, kot sem sprva mislila.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Čez nekaj mesecev se je nato izoblikovala skoraj dokončna varianta, ki jo še danes uporabljam.</div>
<div>
S formulacijskega stališča je ravnovesje sestavin povsem zgrešeno, saj krema vsebuje neverjetno visoke količine masla, pa tudi gel iz aloje in xanthan sta v zelo visokih odstotkih. Sama sebi bi za ta recept dala formulacijski cvek, vendar pa kdor jo pozna in uporablja, želi prav takšno.<br />
<br />
Krema je kompaktna in primerna za v lonček. Je izredno hranljiva, kljub visoki količini masel se lepo in prijetno maže, kožo pa pusti nežno mehko. Izsušene in razpokane "delavske" roke jo posebej cenijo. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
<b><span style="color: magenta;">My helpin' hands</span></b><br />
<b><span style="color: magenta;"><br /></span></b></div>
<div>
Faza A</div>
<div>
voda do 100</div>
<div>
gel iz aloje 13</div>
<div>
glicerol 3</div>
<div>
xanthan 0,4</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Faza B</div>
<div>
olivno olje 7</div>
<div>
karitejevo maslo 7</div>
<div>
kakavovo maslo 6</div>
<div>
Lanette N (Cetearyl alcohol, Sodium cetearyl sulfate) 4,5</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Faza C</div>
<div>
tokoferol 1</div>
<div>
Cosgard 0,6</div>
<div>
EO grenivke qs</div>
<div>
<br /></div>
<div>
pH 5,5</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<span style="color: magenta;"><b>Postopek</b></span></div>
<div>
V ločenih steklenih čašah pripravimo fazi A in B: xanthan porazdelimo v glicerolu in nato postopoma dodajamo vodo, dokler ne dobimo homogenega gela. Dodamo gel iz aloje. V drugi čaši stehtamo rastlinska olja in masla ter emulgator. Čaši ločeno segrevamo v dvojni kopeli, ko fazi dosežeta temperaturo 65°C, vodno fazo vlijemo v maščobno ter mešamo do ohladitve. Za razliko od drugih emulgatorjev tipa O/V moramo pri uporabi Lanette N vliti vodno fazo v maščobno in ne obratno.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Ko se zmes ohladi, dodamo tokoferol, konzervans ter eterično olje. Preverimo pH ter po potrebi popravimo.</div>
<div>
<br />
<b><span style="color: magenta;">Opombe</span></b><br />
Glede na to, da Lanette N ni ravno dobavljiv v vsaki spletni trgovini, lahko le-tega zamenjate z Montanov 68 (Cetearyl alcohol, Cetearyl glucoside).<br />
<br />
Kar se tiče gela iz aloje, sem do sedaj poskusila z zelo različnimi proizvajalci in vsi se dobro obnesejo. V primeru, da kupujete alojin gel, ki je zgoščen s ksantanom, količino ksantan gumija v receptu nekoliko znižajte.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Za zaključek...</span></b><br />
Nihče se ne rodi učen. In nihče ne zna vsega, ampak z vztrajnostjo, radovednostjo in učenjem se da veliko narediti. Nekateri smo bolj, nekateri pa manj pripravni in dojemljivi za posamezna področja (tako sem jaz v fiziki čista nula), vendar pa smo vsi sposobni ene stvari: dati najboljše od sebe, se izpopolnjevati ter izpopolnjevati tudi naše izdelke.<br />
<br />
Kar hočem reči je sledeče: kdor je na začetku, naj ne obupa. Sčasoma, s potrpljenjem in učenjem, se bo znanje usedlo. Kdor pa že izdeluje kozmetične izdelke, najsi bo za osebno rabo ali morda za prodajo, ne ustavite se ob prvem receptu, ki vam uspe. Poskušajte kaj spremeniti, poskušajte stvari obrniti na glavo, dodati ali odvzeti sestavine in vsakokrat poskusite zaznati razliko v formuli. Izpilite izdelke, kolikor se da. V tem tiči čar domače kozmetike: s poskušanjem se da priti do svojega "idealnega" izdelka. Tistega, za katerega rečeš "to sem iskal celo življenje!". Ne zadovoljite se s prvo emulzijo, ki jo izdelate, temveč raziskujte in eksperimentirajte naprej.</div>
</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-55225228957406689552018-02-22T07:00:00.000+01:002018-02-28T17:18:08.887+01:00Svilnato tekoče milo za roke (iz ostankov trdega mila)<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhh5jwnK9J1e0YWy37CdebL0AfXTWUHYYaKAWJN7aCUrGk4oD2xoCwltz8wbCH2Jm_rMYhJIopyNzjuAl-8muU5ke3yn9WcD-YP3zTqJ6CM9zjy8p-LsQlzgWP1PxznxWJlpiRcBcEnhpGK/s1600/DSCN0176+%25281%2529.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhh5jwnK9J1e0YWy37CdebL0AfXTWUHYYaKAWJN7aCUrGk4oD2xoCwltz8wbCH2Jm_rMYhJIopyNzjuAl-8muU5ke3yn9WcD-YP3zTqJ6CM9zjy8p-LsQlzgWP1PxznxWJlpiRcBcEnhpGK/s200/DSCN0176+%25281%2529.jpg" width="200" /></a></div>
Kdor sam izdeluje trdo milo, se pogosto sooča z obilico ostankov in koščkov, ki jih pogosto ni mogoče uporabiti, kot npr. odrezki ali drobci, ko milo vzamemo iz kalupa in ga razrežemo na rezine ali kose. Takšni koščki in odrezki so navadno premajhni, da bi jih lahko uporabili za umivanje, zato jih spreten izdelovalec mila reciklira.<br />
<br />
Možnosti za uporabo in izkoristek teh drobcenih koščkov sta dve: odrezke po sledi vmešamo v novo milo, ki ga izdelamo, ali pa jih stopimo in izdelamo tekoče milo za roke.<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
Do zamisli za to drugo varianto sem prišla, ko mi je po neki izdelavi mila zaradi slabe oblike kalupa ostalo ogromno drobnih odrezkov. Takšni odrezki so ravno tako milo, škoda mi je bilo, da bi jih kar tako zavrgla, zato sem odrezke skupaj z milom sušila, nato pa eksperimentirala in izdelala čisto posebno tekoče milo. Postopek je zelo preprost, sama izdelava pa zahteva zelo malo sestavin. Med italijanskimi ljubiteljskimi izdelovalci domačega mila in domače kozmetike je bil recept zelo dobro sprejet, saj omogoča hitro in preprosto uporabo vseh tistih drobcev, ki bi jih drugače morali zavreči.<br />
<br />
Tekoče milo po spodnjem receptu je zelo nežno, zaradi nizke vsebnosti površinsko aktivnih snovi pa primerno tudi za bolj pogosto uporabo. Vsebnost fruktoze še dodatno omili učinek tenzidov hkrati pa na koži pušča mehak občutek.<br />
<br />
Milo se kljub nizki vsebnosti površinsko aktivnih snovi kar dobro peni in dobro umije. Med umivanjem daje občutek posebne svilene mehkobe, po umivanju pa so roke manj suhe kot pri uporabi navadnega mila.<br />
<br />
<h3 style="text-align: left;">
<b><span style="color: magenta;">Recept: Svilnato tekoče milo za roke</span></b></h3>
<br />
Faza A<br />
voda 15<br />
doma izdelano trdo milo 5 (milo mora biti že posušeno, torej naj ima vsaj 4-6 tednov)<br />
<br />
Faza B<br />
voda 30<br />
fruktoza 40<br />
<br />
Faza C<br />
cocamidopropyl betaine 5<br />
decyl glucoside (ali coco oz. lauryl glucoside) 5<br />
dišava ali eterično olje q.s.<br />
<br />
pH okoli 9<br />
<br />
<span style="color: magenta;"><b>Postopek</b></span><br />
Milo nadrobimo, naribamo ali z lupilcem "nalupimo" ter dodamo vodo. Dobro premešamo in pustimo stati čez noč. Nastala bo bolj ali manj gosta, pudingasta zmes. Gostota te zmesi in topnost mila je odvisna od razmerja posameznih maščob v milu, ki ga uporabite. V kolikor so še prisotni drobci mila, zmes naslednji dan nad vodno kopeljo segrevamo, dokler se milo povsem ne stopi.<br />
<br />
V drugi posodi segrevamo vodo in fruktozo. Ko se fruktoza stopi in dosežemo prozorno raztopino, mešanico dodamo že raztopljenemu milu. Dobro premešamo in pustimo, da se ohladi.<br />
<br />
Ohlajeni mešanici dodamo cocamidopropyl betaine in decyl ali coco ali lauryl glucoside. Izbira enega ali drugega glukozida je odvisna od gostote osnovne zmesi. Pri bolj gosti osnovni zmesi dodajamo decyl glucoside, pri manj gosti pa coco ali lauryl glucoside. Zmes se dodatno zgosti prav ob dodatku povšinsko aktivnih snovi.<br />
<br />
Za konec dodamo še nekaj kapelj eteričnega ali dišavnega olja, ki bo prekril neprijeten vonj površinsko aktivnih snovi.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Opombe</span></b><br />
Zaradi visokega pH trdega mila bo tudi končni izdelek imel pH okoli 9. pH v tem primeru ne poskušajte spreminjati, saj bi se ob znižanju pH soli, iz katerih je milo sestavljeno, začele razcepljati in sproščati maščobne kisline. pH naj torej ostane bazičen - tak kot je pH vašega mila.<br />
<br />
Če površinsko aktivnih snovi kot sta cocamidopropyl betaine in decyl glucoside, nimate, ter vas je medtem prešinila zamisel, da bi vaše ostanke mila ravno tako stopili in uporabili kot tekoče milo (brez dodajanja ostalih sestavin), vam to toplo odsvetujem. Čisto milo, raztopljeno v vodi, je namreč bolj podobno želejastemu blobu, slabo uspeli žolci ali Slimerju iz Ghost busters. Z edino razliko, da ni zeleno.<br />
<br />
Fruktoza igra v tem receptu dvojno vlogo, po eni strani deluje kot sekvestrant (se še spomnite objave o konzervansih? Dovolj visoka količina sladkorja lahko vodo "zaseže" zase in jo tako naredi nedostopno bakterijam), po drugi pa zelo omili učinek površinsko aktivnih snovi in daje izredno mehek, svilnat občutek na koži. Zamenjava z drugim sladkorjem (npr. saharozo, to je navadnim domačim sladkorjem) je le deloma mogoča, saj sladkor ne omogoča svilnatega občutka oziroma lahko daje celo lepljiv, nekoliko "masten" občutek.<br />
<br />
Pri tem tekočem milu se lahko zgodi, da se bo ščasoma razdelilo ali posedlo, kar pa je povsem normalno. Žal navadno, trdo milo nima najboljše topnosti v vodi, zato se lahko zgodi, da se pojavi oborina. Tekoče milo iz ostankov mila najbolje uspe z milom, ki je narejeno iz 100% olivnega olja. Takrat dobimo viskozno tekoče milo, ki je navadno bolj prozorno in se ne poseda.<br />
<br />
Pri pripravi računajte, da 100 g izdelka ne bo odgovarjalo 100 ml volumna, temveč nekaj manj. Da se izognete na pol praznim plastenkam, svetujem, da izdelate večjo količino. 300 g mase lepo napolni 250 ml plastenko, 100 g mase pa ima prostornino le med 80 in 85 ml, zato primerno temu tudi preračunajte, koliko mase potrebujete za vašo embalažo.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com18tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-91114526213789617952018-02-14T13:53:00.002+01:002018-02-14T13:58:26.208+01:00[VIDEO] Kako izdelamo raztopini natrijevega hidroksida in citronske kisline<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
Ko se pri izdelavi domače kozmetike pomaknemo od izdelave preprostejših izdelkov kot so lahko npr. kopalne krogle ali različna mazila ter masla za telo k izdelkom, ki vsebujejo tudi vodo, se neizogibno srečamo z nujnostjo preverjanja pH vrednosti našega izdelka.<br />
<br />
Ob preverjanju pH vrednosti kreme, losjona, gela ali šampona pa se včasih zgodi, da pH ne ustreza zahtevam katere od uporabljenih sestavin (npr. konzervansa) ali pa odstopa od priporočenih vrednosti za tisto vrsto izdelka. V tem primeru je potrebno pH popraviti - zvišati ali znižati.<br />
<br />
Za popravljanje pH kozmetičnih izdelkov potrebujemo raztopino baze ter raztopino kisline. Z dodajanjem raztopine baze pH izdelkom zvišujemo, z dodajanjem raztopine kisline pa znižujemo. Kot bazo se v kozmetični industriji pogosto uporablja trietanolamin, ki pa se ga uspešno nadomešča z raztopino natrijevega hidroksida. Kot raztopino kisline pa lahko uporabimo tako citronsko kot tudi mlečno kislino. Medtem, ko lahko 80% raztopino mlečne kisline kupimo že pripravljeno v različnih spletnih trgovinah, pa si raztopino citronske kisline pripravimo doma.<br />
<br />
Kratki video prikazuje, kako si doma pripravimo 20% raztopino natrijevega hidroksida ter 20% raztopino citronske kisline, ki ju bomo lahko uporabljali v naših domačih kozmetičnih izdelkih.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/gV6JnVxIo40/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/gV6JnVxIo40?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
<br /></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com9tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-91395546746232076112018-02-08T10:29:00.000+01:002018-02-08T10:29:53.098+01:00Emulgator: Polyglyceryl-3 methlyglucose distearate<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjpTeMziqejoU9A9Nmv3YdO6zhQoYDlZ-iK2GnR6_C32faxufVDONpNtqFe1w2ELMdO2mpjSz3743HI70F1A1DXIs30xKJCw_QthI7JVaxNMj_oIa9krOHEbRkHoG9j8Cv6VluyZMl7t1fT/s1600/PGE-3+MGSdistear.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjpTeMziqejoU9A9Nmv3YdO6zhQoYDlZ-iK2GnR6_C32faxufVDONpNtqFe1w2ELMdO2mpjSz3743HI70F1A1DXIs30xKJCw_QthI7JVaxNMj_oIa9krOHEbRkHoG9j8Cv6VluyZMl7t1fT/s200/PGE-3+MGSdistear.jpg" width="200" /></a></div>
Polyglyceryl-3 methylglucose distearate je neionski emulgator, pridobljen iz sestavin naravnega izvora. Ne vsebuje etoksiliranih sestavin in je dovoljen tudi za uporabo v Ecocert kozmetiki. Je vsestranski emulgator, zaradi preprostosti uporabe pa je primeren tudi za domačo kozmetiko. Dobavljiv je predvsem v tujih spletnih trgovinah pod različnimi komercialnimi imeni.<br />
<br />
Po izgledu je PGE-3 methylglucose distearate trd, voskast emulgator v obliki drobnih rahlo rumenkastih peletov ali granul. Emulzije so bele, svetleče, brez dodatkov modifikatorjev lipidne faze pa zelo tekoče. Po uporabi in lastnostih je Polyglyceryl-3 methylglucose distearate zelo podoben Methylglucose sesquistearatu, vendar pa se ga uporablja v nekoliko nižjih odstotkih in daje bolj stabilne, lažje emulzije, ki se lažje in prijetneje razmažejo.<br />
<br />
Tako kot <a href="https://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/04/emulgator-methyl-glucose-sesquistearate.html" target="_blank">Methyl glucose sesquistearate</a> tudi PGE-3 methylglucose distearate dobro prenaša večje količine elektrolitov, izvlečkov in drugih aktivnih sestavin.<br />
<a name='more'></a><br />
<b><span style="color: magenta;">Formuliranje</span></b><br />
PGE-3 methylglucose distearate ima <b>HLB vrednost okoli 12 </b>in je zato primeren za formuliranje <b>emulzij tipa O/V</b>. Z uporabo PGE-3 methylglucose distearata lahko dosežemo tako kompaktnejše kreme kot tudi losjone. Spada med <b>lipidne emulgatorje</b>, zato ga dodajamo v maščobno, B fazo. Za doseganje stabilne emulzije je potrebno v formulo dodati <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/search/label/zgo%C5%A1%C4%8Devalec%20vodne%20faze" target="_blank">zgoščevalce vodne faze</a>, pri čemer so najboljši rezultati dosegljivi s Carbomerji ali Carbopoli. <b>Za stabilnost ni nujno potrebna uporaba lipo modifikatorjev</b>.<br />
<br />
Tako v profesionalni kot tudi v domači kozmetiki se PGE-3 methylglucose distearate pogosto kombinira z Methyl glucose sesquistearatom, saj se tako dosega optimalno mazljivost in lahkotnost kreme. <br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Kreme in kompaktne emulzije</span></b><br />
Pri formuliranju krem in kompaktnih emulzij, se PGE-3 methylglucose distearate uporablja v količini <b>3%</b>, pri čemer mora <b>maščobna faza biti med 20 in 40%</b>. Ker emulgator sam po sebi ne zagotavlja kompaktnosti, je za doseganje viskoznih emulzij poleg reoloških modifikatorjev vodne faze potrebno <b>dodati tudi modifikatorje maščobne faze</b> oz. ti. <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/06/voski-alkoholi-koemulgatorji-in-ostali.html" target="_blank">"zgoščevalce" maščobne faze</a> kot npr. cetilni alkohol, cetil palmitat in druge. Zgoščevalce maščobne faze dodajamo v količinah <b>od 2% do 5%</b> in se seveda štejejo kot del maščobne faze, pri pazljivi izbiri vodnih reoloških modifikatorjev pa lahko količino zgoščevalcev maščobne faze primerno znižamo in tako ohranjamo lahkotnost in mazljivost emulzije. Priporočen <b>pH krem</b> naj se giblje med <b>4.5 in 8.5</b>.<br />
<br />
<span style="color: purple;"><b>Losjoni in mleka</b></span><br />
V primeru bolj tekočih emulzij kot so lahko losjoni in mleka, se načeloma <b>maščobna faza</b> giblje <b>med 15 in 25%</b>, <b>emulgatorja</b> pa dodajamo <b>med 2 in 3%</b>. Za stabilizacijo emulzije moramo poseči po <b>modifikatorjih vodne faze</b>, uporaba lipo reoloških modifikatorjev pa, za razliko od Methyl glucose sesquistearata, ni nujna. Poleg tega upoštevajte, da lipo modifikatorji vplivajo na kompaktnost emulzije. Priporočen <b>pH emulzije</b> v primeru lojsona ali mleka naj se giblje med <b>4.5 in 8.5</b>.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Uporaba</span></b><br />
Polyglyceryl-3 methylglucose distearate je voskast emulgator, zato ga je potrebno pred emulgiranjem segrevati. Spada torej med emulgatorje, primerne za emulgiranje na toplo. Kot že omenjeno, je PGE-3 methylglucose distearate lipofilen emulgator, zato ga segrevamo skupaj z olji in ostalimi sestavinami maščobne faze. Ko fazi A in B dosežeta zahtevano temperaturo, emulgiramo.<br />
<br />
V primeru <b>krem in kompaktnih emulzij</b> moramo fazi A in B ločeno segrevati do temperature <b>80°C</b>, nato pa maščobno fazo med mešanjem postopoma vlivamo v vodno. Mešamo s paličnim mešalnikom, dokler ne dosežemo bele, homogene emulzije. Med ohlajanjem mešamo.<br />
<br />
Pri izdelavi <b>losjonov ali manj kompaktnih emulzij</b> moramo fazi A in B ločeno segrevati do temperature <b>65°C</b>. Ko obe fazi dosežeta zahtevano temperaturo, maščobno fazo med mešanjem postopoma dodajamo vodni fazi. Zmešamo s paličnim mešalnikom do bele, homogene emulzije. Med ohlajanjem mešamo.<br />
<br />
Ko temperatura emzulije pade pod 40°C, lahko dodamo fazo C.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br /></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com9tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-71587637324794366842018-02-01T19:40:00.000+01:002018-02-03T11:05:47.098+01:00Tipi kože in njene lastnosti (s formulacijskega stališča)<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbs16LwCYxIVkN7leA5GmLPRVbTzYNLsNtEAsGWkGc7_CMpaPSN6MPob4JsjMZm6Y_GSwI2awWt7DlAGFFdl3q0_WYxlRwgy5v1lsCic8R6YLyxNJbVB8dyWXG0nqmOND13NvJpwSE-b8l/s1600/DSCF1642+%25281%2529.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1600" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbs16LwCYxIVkN7leA5GmLPRVbTzYNLsNtEAsGWkGc7_CMpaPSN6MPob4JsjMZm6Y_GSwI2awWt7DlAGFFdl3q0_WYxlRwgy5v1lsCic8R6YLyxNJbVB8dyWXG0nqmOND13NvJpwSE-b8l/s200/DSCF1642+%25281%2529.jpg" width="200" /></a></div>
<span style="font-family: Trebuchet MS, sans-serif;">Pri formuliranju se neizogibno najprej srečamo z vprašanjem,
kakšnemu tipu kože je izdelek namenjen. Ta podatek je namreč
bistvenega in odločilnega pomena za vse nadaljnje odločitve: katero
vrsto kozmetičnega izdelka bomo izdelali, kakšna bo njegova
viskoznosti, kolikšen bo odstotek maščobne faze, katere aktivne
sestavine bomo vključili, katerih sestavin se moramo izogibati itn.</span><br />
<span style="font-family: Trebuchet MS, sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: Trebuchet MS, sans-serif;">Preden se natančneje posvetimo tipom kože, priporočam, da si
spet preberete objavo o <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2015/02/ko-vstopimo-v-trgovino-in-prodajalko.html">Funkcijah
in fiziologiji kože</a>. Razumevanje fiziologije kože predstavlja
osnovo za razumevanje tipe kože in delovanja posameznega tipa ter
načine, kako lahko s pravilnim formuliranjem izdelamo čim boljše
izdelke za posamezni tip kože.</span><br />
<span style="font-family: Trebuchet MS, sans-serif;"></span><br />
<a name='more'></a><span style="font-family: Trebuchet MS, sans-serif;"><br />
Sistemov, po katerem določamo tipe kože je več, prav tako
so številčni tudi različni tipi kože, ki jih posamezni sistemi
določajo. Največkrat se boste pri nakupu kozmetičnih izdelkov
srečali le z omejenim številom tipov kože: suho, mastno, normalno,
občutljivo in morda starejšo. Pri formuliranju izdelkov pa je tipov
kože, ki jih upoštevamo, bistveno več. Oziroma, bolje rečeno, s
formulacijskega stališča, v kolikor želite aktivne in funkcionalne
izdelke, se poleg zgoraj omenjenih tipov kože definira še dodatne,
kot npr. moška koža, otroška koža itn. Izdelki, namenjeni npr.
moški koži, se v nekaterih pogledih namreč razlikujejo od
klasičnih formulacij za žensko kožo.</span><br />
<div style="text-align: left;">
</div>
<span style="font-family: Trebuchet MS, sans-serif;"><br />
V tej objavi bomo pregledali le glavne značilnosti
posameznih tipov kože ter osnovne mehanizme, ki jih moramo pri
formuliranju upoštevati. Podrobno formuliranje, kriteriji, izbira in
kombinacija sestavin za posamezne tipe kože bi namreč zahtevalo
kompleksne objave ali podrobna intenzivna izobraževanja.</span><br />
<div style="text-align: left;">
<b style="font-family: "trebuchet ms", sans-serif;"><span style="color: magenta; font-family: inherit;"><br /></span></b></div>
<div style="text-align: left;">
<b style="font-family: "trebuchet ms", sans-serif;"><span style="color: magenta; font-family: inherit;">Normalna koža</span></b></div>
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Normalna koža je pri odraslih zelo redka, najbolj pogosta je pri otrocih. Zanjo je značilen svetel, rožnat ten, je sijoča, brez nepravilnosti. Na dotik je gladka, dobro navlažena, z dobro prekrvavitvijo.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Formuliranje za normalno kožo je precej enostavno, saj nimamo omejitev ali posebnih ukrepov, ki bi jih morali upoštevati. Izdelki, namenjeni normalni koži, bi morali tako samo vzdrževati zdravo ravnovesje, ki ga koža že ima. Pomembno je, da jo ščitimo pred soncem, dodajamo vlažilne sestavine in antioksidante ter tako poskrbimo za počasnejše staranje.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<b><span style="color: magenta; font-family: inherit;">Suha koža</span></b></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Suha koža na pogled deluje ugaslo in ni sijoča. Je tanka, lahko se lušči, ponekod pordeči. Na dotik je suha, groba, neelastična, pogosto so že v mladih letih prisotne gube. Suha koža ima lahko različne stopnje suhosti, v najskrajnejšem primeru se lahko pojavi kseroza.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Vzrok suhe kože je <b>pomanjkanje lipidov in vode</b>. Pogosto se pri suhi koži kažeta oba aspekta, vendar se srečujemo tudi s situacijo, ko imamo le pomanjkanje vode ali le pomanjkanje lipidov. V prvem primeru govorimo o <b><span style="color: purple;">dehidrirani koži</span></b>, v drugem pa o <b><span style="color: purple;">alipidni koži</span></b>. Za točno določitev ene ali druge oblike je potrebno izmeriti prisotnost vode v koži.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Pri formuliranju kozmetičnih izdelkov za suho kožo moramo, poleg tega, da koži zagotavljamo vlažnost in dodajamo maščobe, poskušati izboljšati fiziološke procese, ki v koži ohranjajo vlago. Za vzdrževanje nivoja vode v koži poskrbijo sekretivni (TEWL, znojenje), okluzivni (hidrolipidni plašč) in kemijsko-fizikalni mehanizmi (NMF, membranske beljakovine), zato moramo pri formuliranju imeti pred očmi te mehanizme in jih skušati čim bolj upoštevati. <span style="font-family: webkit-standard;">V izdelkih za suho
kožo bomo torej delovali na različnih aspektih oz. funkcijah samih
sestavin: <b>okluzivnost, vlaženje in vzpostavitev barierne funkcije</b>.</span></span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Pri tem bomo seveda upoštevali, da bo poudarek pri izdelkih za dehidrirano kožo bolj na vzpostavitvi NMF in nivoja vlažnosti kože (torej bomo bolj delovali na vlažilnih in okluzivnih sestavinah), pri alipidni suhi koži pa bo poudarek pri ponovni vzpostavitvi lipidnega ravnovesja.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<b><span style="color: magenta; font-family: inherit;">Mastna koža</span></b></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Mastno kožo prepoznamo po svetlečem, oljnatem videzu, kljub svetlečemu videzu pa koža ni sijoča temveč deluje ugaslo. Na dotik največkrat deluje mastno, pod prsti pa se čuti nepravilnosti. Lahko je tudi dehidrirana in trpi za pomanjkanjem vode. Pogosto so prisotne razširjene pore, mastna koža lahko zaradi bakterij, prisotnih na koži, preide v aknasto kožo.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Tudi pri mastni koži imamo dva različna podtipa, glede na to, kakšen je sebum. V kolikor je sebum bolj tekoč, govorimo o <b><span style="color: purple;">mastni oljnati koži</span></b>; če pa je sebum voskast in trd (ter posledično bolj prisoten v porah kot na koži), pa govorimo o <b><span style="color: purple;">asfiksični koži</span></b>. Oljnata koža se sveti, pore so razširjene, na dotik je mastna; asfiksična koža pa je bolj groba, nepravilna, na dotik suha, prisotni so črni ogrci ali mozolji.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Na nastanek mastne kože lahko vplivajo genetika in hormoni, lahko pa je tudi posledica zdravil, prehrane ali napačne nege.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Pri izdelkih za mastno kožo moramo biti pozorni na<b> (nizko) količino maščobe</b>, saj morajo biti izredno lahki. Izdelki za čiščenje obraza naj ne bodo agresivni, saj prekomerno in preveč agresivno čiščenje lahko pripelje do poslabšanja stanja (ti. rebound), hkrati pa ni priporočljivo uporabljati tistih izdelkov za čiščenje, ki jih ne spiramo. <b>Izogibajmo se uporabi alkohola</b>, saj lahko razdraži kožo, ki se bo nato še dodatno mastila. <span style="font-family: webkit-standard;">Pri aktivnih
sestavinah se osredotočamo predvsem na uporabo tistih <b>sestavin, ki
lahko zmanjšajo proizvodnjo sebuma, vpijajo odvečno maščobo na površini kože ali jo matirajo, zmanjšajo pore ter preprečijo
prekomerno bohotenje bakterij</b>.</span></span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="color: magenta; font-family: inherit;"><b>Aknasta koža</b></span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Aknasta koža je po svoji naravi podobna mastni, je svetlečega videza vendar deluje ugaslo, poleg naštetih značilnosti pa so prisotni še mozolji, komedoni, ciste in brazgotine zaradi aken, pri vnetnih spremembah pa lahko pride do papul in pustol.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Pri nastanku aken lahko govorimo o več fazah oziroma pogojih, da akne nastanejo: prekomerno izločanje sebuma, hiperkeratinizacija zgornjega dela mešička (ob zgornjem delu se nalagajo poroženele celice, ki se nato keratinizirajo in tvorijo čep), prisotnost bakterij vrste Propionibacterium acne (bakterija, ki se v anaerobnih pogojih razbohoti in v prisotnosti sebuma izloča dražeče snovi in razkraja sebum v maščobne kisline, ki so komedogene) ter vnetje (prav P. acne izloča dražeče snovi, zaradi česar se koža odzove z vnetjem, kar pomeni začaran krog v pojavu aken).</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
</span><br />
<div align="left" style="font-variant-east-asian: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-position: normal; margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="color: black;"><span style="font-family: webkit-standard;">Pri snovanju
izdelkov za takšen tip kože upoštevamo, da morajo izdelki vsebovati <b>zelo malo ali nič maščob </b>(ti. oil-free izdelki), dodajamo <b>sestavine za zniževanje proizvodnje sebuma ter sestavine, ki prekomeren sebum vpijajo, sestavine, ki preprečujejo rast bakterij in tiste, ki zmanjšajo vnetno stanje kože oz. pomirjajo
kožo</b>. </span></span>Ko formuliramo izdelke za aknasto kožo, se moramo najprej zavedati, da so hude akne dejansko <b><span style="color: purple;">bolezensko stanje kože</span></b> in bi jih zato bilo potrebno zdraviti z namenskimi zdravili. Kozmetična nega aken ne more odpraviti ali ozdraviti, lahko samo pripomore k izboljšanju ali omiliti trenutno situacijo.</span></div>
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<b><span style="color: magenta; font-family: inherit;">Mešana koža</span></b></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Mešana koža - kot že samo ime pove - na posameznih področjih obraza kaže znake suhe, na drugih pa znake mastne kože. Na čelu in nosu imamo tako navadno mastno, oljnato kožo z razširjenimi porami in tudi nepravilnostmi, značilnimi za mastno kožo, na licih pa je suha, stanjšana, lahko se lušči. Mešana koža je zelo občutljiva na klimatske spremembe in na menjavo letnih časov, zato je dobro, da imamo na razpolago več različnih izdelkov za posamezna letna obdobja.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Izdelke za mešano kožo je potrebno formulirati premišljeno, včasih je najboljša rešitev ta, da imamo en izdelek (npr. kremo) za mastno kožo in en izdelek za suho kožo. Kadar to ni mogoče, je potrebno v izdelku <b>združiti lastnosti in zahteve za suho in mastno kožo</b>, ne da bi ena ali druga stran bila oškodovana. Izdelki za čiščenje morajo biti zelo blagi, da ne dodatno izsušijo suhe kože; v kremah, emulzijah in ostalih izdelkih pa se moramo <b>odpovedati tistim sestavinam, ki so lahko komedogene</b> oz. lahko zaprejo pore in s tem povzročajo nastanek mozoljev. Bolj se posvetimo sestavinam, ki <b>uravnavajo izločanje sebuma in dodatno navlažijo kožo, opustimo pa okluzive</b>.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<b><span style="color: magenta; font-family: inherit;">Občutljiva koža</span></b></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Občutljiva koža je tanka, suha, pogosto se lušči, pordeči ali se razdraži in se zelo hitro odzove na zunanje in notranje dražljaje. Na dotik je suha in topla, ljudje z občutljivo kožo pa pogosto občutek kože opisujejo kot pekočo, pikajočo, ščipajočo, srbečo, tesno.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Vzrok za nastanek občutljive kože je lahko tako genetski kot posledica zunanjih dražljajev (med njimi tudi napačna nega), bistvena značilnost občutljive kože pa je, da je zunanja zaščitna funkcija močno okrnjena, zaradi česar vsak dražljaj lahko izzove burno reakcijo. Koža ima slabšo vlaženje ter nagnjena k vnetnim procesom.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Kozmetični izdelki za občutljivo kožo morajo zato pokrivati naslednje aspekte: p<b>onovna vzpostavitev barierne funkcije, zmanjševanje vnetnih procesov, izboljšati navlaženost ter zmanjšati neprijetne občutke ščemenja</b>. Izredno pomembno je, da snujemo izdelke, ki <b>dopolnjujejo lipidni del hidrolipidnega plašča ter kožo pomirjajo in negujejo</b>. Po možnosti se v teh izdelkih <b>izogibamo dišavam in konzervansom</b> oziroma uporabljamo le tiste, za katere smo prepričani, da jih koža dobro prenaša.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Ko snujemo izdelke za občutljivo kožo, se pogosto znajdemo pred težavo, da ne vemo, kaj točno bo takšna koža lahko prenesla in kaj ne. Včasih je občutljivost tako močna, da koža slabo oziroma prekomerno reagira tudi na posamezne kozmetične sestavine, ki načeloma ne dajejo težav. V takih primerih je potrebno ugotoviti, katere sestavine so problematične in katere koža dobro prenaša, odziv pa je vedno subjektiven in odvisen od vsakega posameznika. Potrebno je ogromno potrpljenja in eksperimentiranja, včasih je za "dober" izdelek potrebno več mesecev ali let.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="color: magenta; font-family: inherit;"><b>Koža s kuperozo in rozaceo</b></span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Kuperotična koža je navadno pordečela, še posebej na nosu in/ali licih. Možna je prisotnost razpokanih kapilar, ki so lahko rdečkaste do temne, skoraj vijolične barve. Na dotik je suha in topla.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Kuperoza se lahko razvije tudi iz občutljive, suhe in starajoče se kože, pogoj za njen nastanek pa je dolgotrajen eritem (eritroza) in pokanje kapilar, skupaj z izpostavljenostjo soncu, nihanjem temperatur, prebavnimi motnjami, začinjeno hrano itd. Kuperotična koža lahko preide v rozaceo: to je kronična vnetna bolezen, ki jo zaznamuje rdečica, razširjene žilice in vnete papule in pustole.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Izdelki za kožo s kuperozo in rozaceo so v osnovi podobni izdelkom za občutljivo kožo, vendar pa poleg <b>sestavin, ki izboljšajo barierno funkcijo, zmanjšajo vnetne procese, pomirjajo kožo in izboljšajo vlažnost</b>, dodajamo tudi tiste aktivne <b>sestavine, ki pozitivno vplivajo na kapilare in na prekrvavitev</b>. Navadno so to rastlinski izvlečki kot npr. divji kostanj ali lobodika.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Tako občutljivo kožo kot kuperotično ali kožo z rozaceo je potrebno vsakodnevno ščititi pred soncem. Posebno pozornost velja nameniti tudi vsakodnevnim gestam ob negi: kože nikar ne drgnimo, temveč le nežno pivnamo, izogibajmo se tudi uporabi grobih brisač.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<b><span style="color: magenta; font-family: inherit;">Starajoča se koža</span></b></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Starejšo ali starajočo se kožo zaznamuje uvela, neelastična koža, prisotni so pigmentni madeži in gube, podočnjaki so poudarjeni. Na dotik ji manjka napetosti in je zgubana. Vzroki za staranje kože so lahko vezani na dejansko starost osebe ali pa neodvisni od starosti, torej življenjske navade, okolje, bolezni, izpostavljenost soncu itd.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">V primerjavi z mlado kožo starejša ali starajoča se koža doživi številne spremembe, ki vplivajo tako na njeno strukturo kot na dejanski videz. Pokožnica se stanjša, nastajanje novih celic je počasnejše, zaradi spremembe v barierni funkciji se zmanjša nivo navlaženosti, zmanjša se hidrolipidni plašč. Prenos hranilnih sestavin iz usnjice v pokožnico je zmanjšan, prav tako se zmanjša proizvodnja elastina in kolagena ter njihova sposobnost, da zadržijo vodo.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Zaradi vseh sprememb, ki jih staranje povzroči na koži, je v izdelkih za nego starejše ali starajoče se kože ukrepati na mnogih nivojih hkrati: potrebno je <b>dovajati vlažilne sestavine, sestavine, ki kožo nahranijo, antioksidante, ki se bodo borili proti prostim radikalom, sestavine, ki vzpodbujajo krvni obtok in s tem povečajo dotok hranilnih snovi ter sestavine, ki izboljšajo kompaktnost kože</b>. V primeru kožnih madežev bodo izdelki vsebovali tudi sestavine, ki preprečujejo sintezo melanina.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Posebno pozornost je potrebno nameniti predelom, ki se v primerjavi z ostalimi deli obraza hitreje starajo: <b><span style="color: purple;">okolica oči in okolica ust</span></b>. Koža v okolici oči je veliko tanjša, krvni in linfatični pretok pa počasnejši - pojav drobnih gubic in zabuhlih podočnjakov je zato zelo pogost kljub relativni nizki starosti. Pri izdelkih za nego predela okoli oči je treba dajati prednost lahkim emulzijam, serumom in gelom ter bistveno <b>zmanjšati količino maščob</b>. Več poudarka damo na <b>vlažilne sestavine</b> ter tiste, ki pozitivno vplivajo na <b>krvni obtok, antioksidante, hranljive sestavine</b>. Pazimo, da ima izdelek pH blizu očesnemu <b>pH, torej med 7,2 in 7,4</b>!</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">V vsakem primeru pa se zavedajmo, da je pri starajnu preventiva boljša kot kurativa. Ni potrebno, da se s kremo za starajočo se kožo mažemo pri 25 letih, je pa smiselno, da pri teh letih že razmišljamo o tem, kako naš način življenja vpliva na našo kožo ter začnemo koži dovajati tiste sestavine, ki jo bodo karseda obvarovale in negovale.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<b><span style="color: magenta; font-family: inherit;">Moška koža</span></b></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Moška koža potrebuje specifično formuliranje, prilagojeno potrebam in strukturi njihove kože. V primerjavi z žensko kožo je bolj debela, vsebuje več kolagena in elastina, pore in folikli so bolj razširjeni in proizvaja več sebuma. Moška koža se načeloma stara počasneje od ženske.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Seveda je lahko tudi moška koža bolj suha, mastna, mešana, občutljiva itn, vendar pa moramo pri formuliranju vseeno posebno pozornost nameniti sami kompaktnosti in teksturi kreme. Izdelki za moško kožo morajo imeti l<b>ahko, svežo in manj mastno teksturo</b>. Emulzije naj se <b>hitro vpijejo</b>, ne da bi puščale na koži mastne sledi, hkrati pa morajo kožo negovati in primerno navlažiti. <b>Vonj in barva </b>izdelkov za moške morata biti <b>manj intenzivna</b>. Pri sami izbiri sestavin se največkrat lahko opiramo na zgornje namige pri posameznih tipih kože.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<b><span style="color: magenta; font-family: inherit;">Otroška koža</span></b></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Otroška koža se od odrasle kože povsem razlikuje, saj je tanjša, hidrolipidni plašč še ni razvit, ima slabšo odpornost za bakterije in glive in ima nekoliko višji pH (6-7,5). Koža novorojenčkov ima nizko vsebnost NMF, sebum pa se do začetka pubertete ne izloča. Zaradi teh dejavnikov je novorojenčkova koža lahko suha, se lušči ali pordi v kožnih gubah.</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Izdelki za nego otroške kože morajo kot prvo biti <b>povsem neoporečni, neškodljivi in ne smejo vsebovati nobene sestavine, ki bi lahko bila toksična</b>. V teh izdelkih <b>ne uporabljamo barvil in dišav. Izogibamo se tudi eteričnih olj</b>. Pri izbiri <b>konzervansov</b> pazimo, da so primerni oz. <b>dovoljeni za uporabo v izdelkih za otroško kožo</b>. Posebno pozornost je potrebno nameniti postopku izdelave, saj lahko že najmanjši vdor bakterij predstavlja hude posledice, zato se domači izdelavi izdelkov za otroke raje odpovejmo.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Za vse tiste, ki imate zagotovljene pogoje za izdelavo kozmetičnih izdelkov po načelih Dobre proizvodne prakse (GMP) pa nekaj namigov. Izdelki morajo imeti <b>pH, kompatibilen z otroško kožo</b> (6-7,5). Izdelki za čiščenje morajo biti nežni in ne smejo vsebovati sestavin, ki bi lahko dražile kožo, dobro je, če so to bolj čistilna mleka kot pa dejansko zmesi tenzidov, šamponi pa morajo biti izjemno blagi in ne smejo dražiti oči.</span></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Kreme in <b>emulzije </b>formuliramo raje <b>v obliki V/O</b> (voda v olju), saj ta oblika zagotavlja boljšo zaščito kože. Emulzije naj vsebujejo velike količine <b>vlažilnih sestavin, emoliensov in sestavin, ki kožo pomirjajo</b>.</span></span></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-74289796151147203172018-01-25T08:28:00.000+01:002018-02-14T13:54:18.821+01:00[VIDEO] Kako izdelamo gel iz ksantana<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
V decemberski objavi sem vam namignila, da pripravljam majhno presenečenje (predvsem za začetnike), za katerega upam, da bo dobro sprejeto. No, presenečenje je tu!<br />
<br />
Takrat nisem želela preveč razkriti, saj je bilo še čisto vse pod vprašajem. Od tega, kje bom posamezne dele snemala, do tega, ali bom sploh znala snemat in če bom sploh znala pred kamero kaj iztisnit iz sebe. Od tega, ali bo moj računalnik prenesel obdelavo videov ali pa bo škripnil vsakih pet sekund pa do tega, ali bom sploh znala obdelat posnetke in spravit filmček skupaj.<br />
<br />
Kakorkoli že, vsi delci sestavljanke so se povezali in tako je tu moj prvi video. Upam, da jih bo tekom leta nastalo še kar nekaj.<br />
<br />
Ti kratki posnetki so namenjeni v prvi vrsti vsem tistim, ki se z izdelavo domače kozmetike šele srečujejo oziroma v ta svet šele vstopajo. V želji, da bi začetnikom olajšala prve korake, bom v prvih posnetkih pokazala čisto osnovne stvari, postopoma pa se bodo vsebine (tako kot na blogu) razvile in sčasoma bodo tudi posnetki o izdelavi kompleksnih izdelkov.<br />
<br />
Skratka, upam, da vam bo tole majceno presenečenje všeč.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/j-s8unhCsN8/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/j-s8unhCsN8?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<br />
<br />
<span id="goog_1217078298"></span><span id="goog_1217078299"></span><br />
<br />
<br />
<br /></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-51691947469456480092018-01-11T10:48:00.000+01:002018-01-11T10:48:24.910+01:00Solubilizatorji: pregled in uporaba<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJraSWr9zdeAd9hGHPsRwEugO09WA7EF5cvjVbaOftWgMyNnfaB6Dt3T0ojoEXGTpDAhsVLHWKD9-afU-hcuyGCkzmMMrlLjc0fULL2hWmnU49D6vMCAaGMYHK2Lzz92AecmDy2SZNdXiA/s1600/DSC00152_cr.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1226" data-original-width="1226" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJraSWr9zdeAd9hGHPsRwEugO09WA7EF5cvjVbaOftWgMyNnfaB6Dt3T0ojoEXGTpDAhsVLHWKD9-afU-hcuyGCkzmMMrlLjc0fULL2hWmnU49D6vMCAaGMYHK2Lzz92AecmDy2SZNdXiA/s200/DSC00152_cr.jpg" width="200" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Polyglyceryl-10 laurate (50% raztopina)</td></tr>
</tbody></table>
V prejšnji objavi smo si pogledali, katere so razlike med emulzijo in solubilizacijo, tokrat pa bomo več pozornosti namenili prav solubilizaciji in seolubilizatorjem - sestavinam, ki solubilizacijo omogočajo.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Kaj je solubilizacija?</span></b><br />
Takole, čisto preprosto: solubilizacija je postopek, s katerim nekaj naredimo topno (iz lat. solvere > solubilis, raztopiti > ki se lahko raztopi). To je seveda splošna definicija, ki se bolj opira na jezikoslovno razlago in etimološki razvoj besede in ki v našem primeru ni najbolj ustrezna. V primeru solubilizacije namreč ne moremo pravzaprav govoriti o topnosti in raztopini, saj solubilizacija ne da raztopine, temveč - kot smo lahko videli v prejšnji objavi - koloid.<br />
<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
Razlika med raztopino in solubilizacijo je povsem preprosta: raztopina je zmes dveh snovi (topljenca in topila), kjer topilo samo po sebi topi topljenec oz. je topljenec sam po sebi topen v topilu. Za to, da se topljenec porazdeli v topilu ni potrebne nobene dodatne sestavine. Solubilizirana zmes pa je zmes dveh med seboj netopnih snovi, ki se lahko združita le s posredovanjem tretje snovi - solubilizatorja. Rezultat je v obeh primerih prozorna tekočina.<br />
<br />
Solubilizacija je torej tisti postopek, pri katerem neko snov, ki je načeloma netopna v neki drugi snovi, homogeno porazdelimo v tej drugi snovi s pomočjo solubilizatorja. V našem primeru je solubilizacija tisti postopek, s pomočjo katerega lipidni del solubiliziramo (torej do prozornega pomešamo) v vodno fazo. Bistvena razlika med solubilizacijo in emulzijo tiči prav v končnem rezultatu: emulzija je vedno bela in neprosojna, solubilizirana zmes pa prozorna.<br />
<br />
Pri vsem tem velja opomniti in poudariti: solubilizacija je mogoča in smiselna le za nekatere snovi kot npr. dišave ali eterična olja v manjših koncentracijah. Solubilizacija večjih količin et. olj ali zelo nepolarnih olj je nesmiselna in marsikdaj tudi nemogoča.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Kaj je solubilizator?</span></b><br />
Solubilizatorji so tiste snovi, ki lahko učinkovito in <b>do prozornega solubilizirajo </b>(porazdelijo) maščobne delce znotraj vodne faze. Spadajo med emulgatorje oz. sestavine z emulgirnimi sposobnostmi, vendar tvorijo čisto poseben razred, saj imajo v nasprotju z "normalnimi" emulgatorji <b>visoko HLB vrednost</b> (navadno nad 15). Solubilizatorje se lahko v nekaterih primerih uporablja kot koemulgatorje za emulzije.<br />
<br />
Po svoji naravi so solubilizatorji tenzidi (površinsko aktivne snovi), vendar pa jih ne moremo enačiti s "klasičnimi" površinsko aktivnimi snovmi, ki se jih uporablja za izdelavo šamponov in detergentov. Solubilizatorjev se tako načeloma ne uporablja kot tenzide v izdelkih kot so šamponi, tekoča mila ipd. Prav tako se "klasičnih" tenzidov (npr. decyl glucoside) ne more uporabljati kot solubilizatorje.<br />
<br />
Razlog za takšno delitev tiči, po eni strani v solubilizacijski moči ter, po drugi, v agresivnosti posamezne sestavine. "Klasične" površinsko aktivne snovi imajo tako v primerjavi s solubilizatorji npr. nižjo solubilizacijsko moč (le poskusite npr. solubilizirati pol grama eteričnega olja z decyl glucosidom!) in so bolj nežni do kože, solubilizatorji pa so v primerjavi s "klasičnimi" površinsko aktivnimi snovmi navadno agresivnejši. Kljub temu jih lahko v minimalni količini uporabljamo tudi v izdelkih za čiščenje kože, vendar ne kot aktiven, "čistilni" tenzid, temveč kot dodatek, npr. za solubilizacijo lipidnih snovi ali za stabilizacijo pene.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Kako solubilizator deluje in kako solubilizacija pravzaprav poteka?</span></b><br />
Tako kot ostali emulgatorji imajo tudi solubilizatorji lipofilen rep in hidrofilno glavo. Zaradi te dvojne narave se lahko povežejo tako z maščobno kot z vodno fazo. Lipofilen rep se poveže z maščobnimi delci in solubilizator (ali emulgator) maščobni delec povsem obkroži. Tako so vsi lipofilni repi obrnjeni navznoter, proti kapljici olja, hidrofilne glave pa navzven, v vodno fazo. Na ta način nastanejo <b>miceli</b>. Tako pri emulzijah kot pri solubilizaciji nastanejo miceli - razlika je le v velikosti delcev, ki so pri solubilizaciji bistveno manjši.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Kako vem, da je solubilizacija uspela?</span></b><br />
Solubilizacija je uspešna takrat, ko lahko solubiliziran material redčimo z vodo v neskončnost. Primer: v 3 gramih solubilizatorja zmešam 1 gram eteričnega olja. Mešanica je homogena in prosojna. Ko mešanico dodam vodi, dobim prozorno zmes. Če to zmes še nadalje redčim z vodo, mora ostajati prozorna in delci se ne smejo ločevati. V kolikor pa čez dan ali dva ali ob dodatnem redčenju zmes postane motna ali mlečna, solubilizacija ni uspela.<br />
<br />
Razlog za to lahko tiči v nepravilnem razmerju olja in solubilizatorja, izbiri neprimernega olja za solubilizacijo, uporabi neprimernega solubilizatorja za izbran lipid, nepravilno mešanje faz (potrebno je dodajati maščobno v vodno fazo in ne obratno) ali tudi uporaba snovi, ki niso solubilizatorji.<br />
<b><span style="color: magenta;"><br /></span></b>
<b><span style="color: magenta;">Katere snovi so solubilizatorji?</span></b><br />
Solubilizatorjev je v primerjavi z navadnimi emulgatorji bistveno manj, vendar jih je kljub specifičnosti same sestavine kar nekaj. Opisala bom zgolj tiste, ki so lažje dobavljivi: tako naravne kot tiste, ki so v certificirani kozmetiki prepovedani. Smiselno je namreč spoznati ustreznike v konvencionalni kozmetični industriji, saj marsikdaj to olajša nadaljni študij.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Polyglyceryl-10 laurate</span></b><br />
Na slovenskem tržišču je zagotovo najbolj dostopen Polyglceryl-10 laurate, ki je po večini dobavljiv kot 50% raztopina aktivne snovi in vode ter citronske kisline. Obstaja tudi čisti, 100% Polyglyceryl-10 laurate, ki pa je težje dobavljiv. Oba sta dovoljena v certificirani kozmetiki. Za razliko od 50% raztopine PGE-10 laurata, ki je navadno v obliki bolj ali manj goste tekočine, je 100% PGE-10 laurate pravzaprav gosta ali skoraj trdna pasta, kar nekoliko otežuje njegovo uporabo.<br />
<br />
100% PGE-10 laurate se za solubilizacijo uporablja v razmerjih od <b>1:3 do 1:5</b> (olje:solubilizator), 50% raztopina pa prav zaradi razredčenosti v razmerjih <b>1:5 do 1:10</b> (olje:raztopina). Polyglyceryl-10 laurate je združljiv z alkoholom in stabilen v izdelkih s pH med 4 in 8.<br />
<br />
<span style="color: purple;"><b>Symbiosolv XC</b></span> in <b><span style="color: purple;">Symbiosolv Clear</span></b><br />
Symbiosolv XC in Symbiosolv Clear sta mešanici različnih sestavin, ki skupaj delujejo kot solubilizator. Dobavljiva sta predvsem v tujini pod različnimi imeni, npr. Biosolv. Njune INCI sestavine so Caprylyl/capryl wheat bran/straw glycosides, Aqua, Fusel wheat bran/straw glycosides, Polyglyceryl-5 oleate, Sodium cocoyl glutamate, Glyceryl caprylate (Symbiosolv XC) in Caprylyl/Capryl glycosides, Aqua, Sodium Cocoyl Glutamate, Polyglyceryl-5 oleate, Glyceryl caprylate, Citric Acid (Symbiosolv clear). Oba sta dovoljena v certificirani kozmetiki.<br />
<br />
Symbiosolv XC in Symbiosolv Clear spadata med najmočnejše in najučinkovitejše naravne solubilizatorje. Symbiosolv XC je dobavljiv v obliki tekočine jantarjeve barve, Symbiosolv clear pa kot rahlo rumenkasta tekočina. Oba se uporabljata v razmerjih <b>od 1:3 do 1:5</b> (olje:solubilizator) in sta primerna za uporabo v izdelkih s pH vrednostjo med 4,5 in 7,5. Kompatibilna sta tako z alkoholom (do 30%) kot tudi z elektroliti; prisotnost elektrolitov in alkohola v formuli pa pravzaprav lahko celo zmanjša potrebo po količini solubilizatorja.<br />
<br />
<b><span style="color: purple;">Polysorbate 20</span></b> in <span style="color: purple;"><b>PEG-40 hydrogenated castor oil</b></span><br />
Tako polisorbat kot PEG-40 hydrogenated castor oil spadata med solubilizatorje, ki jih s pridom uporablja konvencionalna kozmetika. Oba sta pridobljena s postopkom etoksilacije, zaradi česar sta prepovedana v certificirani kozmetiki. Poleg teh dveh obstaja še veliko drugih nenaravnih solubilizatorjev, vendar pa sta ta dva med najbolj pogostimi.<br />
<br />
Polysorbate 20 je dobavljiv v obliki tekočine, PEG-40 hydrogenated castor oil pa v obliki goste paste, pred uporabo pa ga je potrebno segreti. Oba sta zelo močna solubilizatorja, ki se v povprečju uporabljata v razmerju 1:4 (olje:solubilizator), čeprav poizkusi kažejo, da se nekatere snovi lahko solubilizirajo tudi v razmerju 1:1.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Katere snovi so primerne za solubilizacijo oz. kako vem, koliko solubilizatorja bom potreboval?</span></b><br />
Kot ste lahko videli zgoraj, imajo solubilizatorji ob priporočeni količini uporabe napisano razmerje, ki pa je lahko zelo raznoliko, npr. pri Polyglyceryl-10 laurate je priporočena količina od 1:3 do 1:5 (olje:solubilizator). Samo razmerje nam pove, koliko delov solubilizatorja bomo potrebovali za solubilizacijo enega dela olja. Za solubilizacijo enega grama eteričnega olja bomo najbrž potrebovali od 3 do 5 gramov solubilizatorja.<br />
<br />
Natančne količine potrebne solubilizatorja žal ni mogoče napovedati, saj je le-ta močno odvisna od polarnosti sestavin, ki jih želimo solubilizirati. Bolj polarna olja bo tako lažje solubilizirati in zanje bo potrebno manj solubilizatorja, nepolarna olja pa bodo zahtevala bistveno več solubilizatorja oz. bo solubilizacija postala skorajda nesmiselna. Za primerjavo: z 10 grami solubilizatorja lahko solubiliziramo do 3 g bolj polarne sestavine a le do največ 0,3 g nepolarne.<br />
<br />
Solubilizatorji zato najbolje delujejo z (nekaterimi) dišavnimi in eteričnimi olji, pri rastlinskih oljih pa postane njihova uporaba praktično nesmiselna. Vendar pa tudi pri eteričnih ali dišavnih oljih natančna količina ni napovedljiva. Za solubilizacijo enega grama et. olja mete bomo tako potrebovali drugačno količino solubilizatorja kot za solubilizacijo et. olja ylang-ylanga in, kot da to že samo po sebi ne bi zadostovalo, za solubilizacijo enega grama eteričnega olja sivke enega proizvajalca bomo potrebovali drugačno količino kot za solubilizacijo enega grama eteričnega olja sivke drugega proizvajalca. Za določitev natančne količine potrebnega solubilizatorja za točno določeno eterično ali parfemsko olje, s katerim razpolagate, morate zato opraviti le serijo poskusov.<br />
<br />
<b><span style="color: magenta;">Kako se solubilizator uporablja?</span></b><br />
Kljub temu, da lahko med solubilizatorji najdemo tako čiste snovi kot tudi mešanice ali raztopine, se vsi naravni solubilizatorji uporablajo na enak način.<br />
<br />
V čaši odmerimo količino lipida, ki ga želimo solubilizirati (npr. pol grama parfemskega olja) in - za začetek - štirikratno količino solubilizatorja (torej npr. 2 grama Polyglyceryl-10 laurata). Zelo dobro premešamo, dokler ne dosežemo homogene zmesi. V kolikor so še vidne kapljice olja ali pa je naša zmes kremasto bela, bo potrebno dodati še nekaj solubilizatorja. Solubilizator dodajamo, dokler zmes ni povsem homogena. Nato zmes solubilizatorja in olja počasi in med stalnim mešanjem dodajamo vodni fazi. Pomembno je, da maščobno fazo dodajamo vodni in ne obratno, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da naša solubilizacija ne bo prinesla prozornega temveč mlečnega, motnega izdelka, ki se bo lahko čez čas tudi ločil.<br />
<br />
V primeru, da je solubilizacija povsem uspela že v koncentraciji 1:4, lahko naslednjič poskusimo solubilizirati isti lipid v razmerju 1:3. Pri solubilizatorju namreč vedno upoštevajmo dejstvo, da ga uporabimo le toliko, kolikor je nujno potrebno.<br />
<br />
<br /></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-3967493059812277652018-01-04T10:30:00.000+01:002018-01-04T10:30:05.156+01:00Emulzija, solubilizacija, disperzija: kdaj in kako se odločamo med njimi?<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgSputSeJ2U8KovYiPwGtAa-iJMzQG-HBtGIB6OOjsfki_Bw8uAYAMlFjxmFJ_Sn24WMCIeQ5VPjXcPFaV5C35LuO69gDFNP2SAiywXW56ojRq7XDsR51hz9rttxFNYK2Hic_05wRDym0R_/s1600/DSC09623_cr.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1592" data-original-width="1600" height="198" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgSputSeJ2U8KovYiPwGtAa-iJMzQG-HBtGIB6OOjsfki_Bw8uAYAMlFjxmFJ_Sn24WMCIeQ5VPjXcPFaV5C35LuO69gDFNP2SAiywXW56ojRq7XDsR51hz9rttxFNYK2Hic_05wRDym0R_/s200/DSC09623_cr.jpg" width="200" /></a></div>
Prišel je januar in z njim, kot obljubljeno, prva objava v 2018. Še preden globoko zajamete sapo in se posvetite branju objave, bi teh nekaj prvih vrstic namenila drobni, a iskreni želji: naj vam prihajajoče leto prinese čimveč priložnosti za izpolnitev tistih srčnih želja, ki tlijo v vas, ter toliko poguma, da željam pustite prosto pot!<div>
<div>
<br /></div>
<div>
Vsebina tokratne objave bo morda malček "dolgočasna", vendar pa menim, da je smiselno razjasniti nekatere osnovne pojme in seveda tudi trike, ki so neizbežno povezani s formuliranjem in izgledom končnega izdelka. Upam, da bo ta zapis lahko komu olajšal formuliranje in seveda podal več kritičnih informacij, na katere se lahko oprete ob izbiri sestavin.<a name='more'></a></div>
<div>
Za začetek si oglejmo čisto osnovne pojme, za katere sem prepričana, da jih vsi poznate, pa vendar ne škodi, če jih še dodatno zapišemo. V kozmetologiji so zmesi namreč osnovna funkcijska enota: kreme, paste, šamponi, geli, mila itd so po svoji naravi zmesi. </div>
<div>
<br /></div>
</div>
<div>
<b><span style="color: magenta;">Kaj so zmesi?</span></b></div>
<div>
Zmesi so snovi, ki so sestavljene iz najmanj dveh vrst delcev, ne glede na to, ali so delci trdni, tekoči ali vplinjeni (npr. zrak je zmes plinov, limonada je zmes vode, sladkorja in limoninega soka, vrtna zemlja je zmes prsti, kamenčkov, peska, gline itd). Zmesi so lahko homogene ali heterogene.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<span style="color: purple;"><b>Homogene zmesi</b></span> so tiste, ki so enotne (povsod enake) in njenih sestavnih delov z opazovanjem ali mehaničnimi postopki ni mogoče ločiti. Sestavljene so iz ene same faze in jim pravimo tudi <b>raztopine</b>. Primer raztopine je lahko sladkor ali sol v vodi. V tem primeru je voda topilo, sol ali sladkor pa sta topljenca. V kozmetiki se s konceptom raztopine srečamo predvsem v fazi izdelave, ko raztopino uporabimo kot sestavino (npr. raztopina natrijevega hidroksida pri izdelavi mila), med končnimi kozmetičnimi izdelki pa bolj prevladujejo heterogene zmesi.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<b><span style="color: purple;">Heterogene zmesi</span></b> so tiste, ki so sestavljene iz najmanj dveh faz, njene sestavne dele pa je mogoče med seboj ločiti z mehaničnimi postopki (filtriranje, centrifugiranje, kromatografija itd). Med heterogene zmesi spadajo disperzije in koloidi. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
<b>Suspenzije ali disperzije</b> so povsem heterogene in načeloma nestabilne zmesi, saj se po daljšem ali krajšem času ločijo. Velikost delcev je večja od enega mikro metra. Pri disperzijah ločimo disperzijski medij ali kontinuirano fazo (torej snov, v kateri je neka sestavina dispergirana) ter disperzijsko fazo (torej snov, ki je dispergirana). Primer disperzije ali suspenzije je npr. pesek ali kreda v vodi, v kozmetiki pa bi to bili nekateri dvofazni izdelki, ki se po energičnem mešanju ponovno počasi razdelijo, ali preprosto neuspel poskus emulzije. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
<b>Koloidne zmesi</b> so na videz enotne in homogene, vendar so pod mikroskopom heterogene. Velikost delcev je pri koloidnih zmeseh manjša od enega mikrometra. Primer koloidnih zmesi je npr. kri ali majoneza, v kozmetiki pa so to emulzije, razni geli, kreme za britje itd.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Kaj ima vse to opraviti s fomuliranjem, boste vprašali?</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Večina kozmetičnih izdelkov spada, kot smo lahko videli, med heterogene zmesi, pri čemer gre največkrat za koloidne sisteme. Kozmetični izdelki so lahko enofazni (samo iz vodne faze, npr. hidrogeli, ali samo iz maščobne faze - anhidridni izdelki) ali dvofazni. Enofazni izdelki so navadno precej preprosti za formuliranje, saj imamo opravka le z eno fazo (vodo ali maščobo) in sestavinami, ki so v tej fazi topne ali jih je s to fazo mogoče mešati.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Dvofazni izdelki so, kot že samo ime pove, sestavljeni iz dveh faz, v našem primeru sta to seveda olje in voda oz. vodna in lipidna faza. Iz prakse vemo, da sta voda in maščoba med seboj nemešljivi ter da kot taki, po svoji naravi, težita k ločevanju. Ne glede na to, kako močno premešamo delce maščobe in vode med seboj, se bosta fazi ločili.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Če želimo, da sta lipidna in vodna faza homogeno in stabilno pomešani, potrebujemo nek tretji faktor, ki bo to omogočil. Kljub temu, da ste v tem trenutku vsi pomislili na emulzijo, pa je možnosti za homogeno mešanico več: emulzija, solubilizacija in disperzija. Kdaj se za katero varianto odločamo pa je odvisno od tega, kakšen izdelek želimo doseči in seveda s katerimi sestavinami razpolagamo.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<b><span style="color: magenta;">Emulzija</span></b></div>
<div>
O emulzijah je bilo že kar veliko napisanega, saj predstavljajo osnovo večjega dela kozmetičnih izdelkov. Več o emulziji najdete <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/02/emulzije.html">tukaj</a>, vendar bom še enkrat povzela čisto osnovne informaciije. </div>
<div>
<br /></div>
<div>
Emulzija je koloidna zmes, po izgledu povsem homogena, pod mikroskopom pa heterogena. To je stabilna zmes dveh snovi, ki se naravno ne mešata. Da omogočimo homogeno zmes, potrebujemo emulgator. V osnovi ločimo dva tipa emulzij: olje v vodi (O/V) ter voda v olju (V/O), tip emulzije pa določa usmerjenost emulgatorja.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Klasične emulzije so po naravi <b>bele barve</b> (razen v primerih, ko imamo kakšno sestavino, ki močno obarva mešanico, npr. korenčkovo olje, bogato s karotenoidi) in so <b>neprosojne</b>. Za formuliranje emulzij se odločamo takrat, ko <b>želimo uporabiti razmeroma visok delež maščob</b> (tudi do 40%) in bolj ali manj kompakten izdelek s <b>kremasto strukturo</b>. To bodo lahko npr. različne kreme, losjoni, balzami itd. Prednost emulzij je, da je ob pozorni izbiri sestavin emulgatorjev in lipo modifikatorjev relativno malo, večji delež emulzije pa tako zavzemajo lipidi in ostale aktivne snovi, ki dejansko predstavljajo funkcionalni del kreme.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<b><span style="color: magenta;">Solubilizacija</span></b></div>
<div>
Solubilizacija daje homogeno koloidno zmes dveh snovi, ki se naravno ne mešata. Od navadne emulzije se solubilizirana zmes loči predvsem po izgledu: medtem ko je emulzija neprosojna in bele barve, so vse solubilizirane zmesi <b>povsem prosojne</b>. Takoj, ko je izdelek belkaste barve, govorimo o emulziji.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Za pridobitev homogene solubilizirane zmesi potrebujemo solubilizator. <b><span style="color: purple;">Solubilizator</span></b> je pravzaprav emulgator, vendar z <b>zelo visoko HLB</b> vrednostjo (navadno nad 15). Solubilizatorji so po svoji naravi tenzidi (površinsko aktivne snovi), vendar pa solubilizatorja navadno ne uporabljamo kot površinsko aktivno snov v šamponih ali detergentih in prav tako klasičnih površinsko aktivnih snovi ne uporabljamo kot solubilizatorjev. Razlog za takšno ravnanje tiči tako v solubilizacijski moči posamezne sestavine kot v agresivnosti samih solubilizatorjev, vendar pa bom podrobno solubilizatorje (in snovi, ki to niso) obdelala v naslednji objavi.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Za uporabo solubilizatorjev se odločamo takrat, ko <b>želimo povsem prozoren izdelek</b>, ki je osnovan na vodni osnovi in pri katerem je <b>delež lipidnih snovi zelo majhen</b> (okoli odstotka). Primer takšnih izdelkov je lahko povsem prozoren tonik, prozorni geli, prozorni dezodoranti itd. V kolikor se lahko odpovemo maščobni fazi in/ali prozornosti izdelka, toplo <b>priporočam, da se solubilizaciji izognemo</b>.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Solubilizacija nam omogoča povsem prozorno zmes vode in lipidne faze, vendar pa da dosežemo to prozornost, mora solubilizator povsem obkrožiti vsak lipidni delec in nastati mora micelarna struktura. Za takšen izdelek je torej potrebno neprimerno več solubilizatorja kot dejanske lipidne faze (razmerje je lahko npr. 1:4 - en del lipida in 4 deli solubilizatorja). To neravnovesje med lipidi in solubilizatorjem prinaša s seboj kar nekaj težav, saj so solubilizatorji, četudi naravnega izvora, precej agresivne sestavine (bolj kot navadne površinsko aktivne snovi!). Tonik, v katerem solubiliziramo nekaj kapelj eteričnega olja, se bo po vsej verjetnosti prav lepo penil, tako kot ostali detergenti. In tako kot ostali detergenti (iz drugih tenzidov) se bo z veseljem na naši koži povezal z maščobo. Tako tonik pravzaprav izgubi svojo osnovno funkcijo in ni nič več tonik. Zato vsakokrat dobro premislimo, ali je solubilizacija zares potrebna ali pa morda lahko formulo kakorkoli prilagodimo.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
<b><span style="color: magenta;">Disperzija lipidnih delcev</span></b></div>
<div>
Disperzija je, kot smo že zgoraj videli, povsem nehomogena in nestabilna zmes dveh snovi, ki se sčasoma ločita. V kozmetiki se načeloma teži k izdelavi homogenih, predvsem pa stabilnih zmesi, vendar pa lahko tudi tu s pazljivo izbiro sestavin dobimo funkcionalen in navidez homogen izdelek, ki združuje vodno in lipidno fazo.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Pri disperziji ne uporabljamo ne emulgatorja ne solubilizatorja, temveč preprosto <b>lipidne delce dispergiramo</b> (torej lepo po slovensko "porazdelimo" ali "razpršimo") znotraj vodne faze z uporabo paličnega mešalnika. Da pa lahko lipidni delci (torej dispergirana faza) ostanejo razpršeni in se ne ponovno združijo v mastno kapljo nad vodno fazo, moramo karseda podaljšati čas ločevanja faz. Na čas ločevanja pa lahko v kozmetiki vplivamo <b>z večjo ali manjšo viskoznostjo zunanje faze</b> (disperzijskega medija).</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Da bomo torej lahko dispergirali lipide v vodni fazi, bo le-ta morala vsebovati zgoščevalec oz. <a href="http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/03/zgoscevalci-ali-stabilizatorji-vodne_22.html">modifikator vodne faze</a>. Kot že vemo, so zgoščevalci vodne faze navadno sestavljeni iz polimerov, ki si jih lahko predstavljamo kot dolge niti v klobčiču volne. Ko se v vodi napihnejo, ustvarijo mrežasto oz. polimerno strukturo, ki si jo lahko predstavljamo kot gosto pleten šal iz volne. M<span style="text-align: justify;">reže napihnjenih polimerov s svojo viskoznostjo preprečujejo oziroma upočasnijo združevanje oljnih delcev. </span>Prav ta gosto pleten šal torej zadrži drobne dispergirane lipidne kapljice, da se ne morejo tako hitro prebiti na površje. Delci maščobe ostanejo ujeti v to strukturo, kot se mi lahko ujamemo v prav gosto robido.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Za disperzijo se odločimo takrat, ko <b>želimo</b> v vodni fazi porazdeliti <b>zelo majhno količino lipidne faze</b> (tudi tu govorimo le o kakšnem odstotku), <b>ne želimo pa uporabiti solubilizatorja ali emulgatorjev</b> in nam <b>formula dopušča uporabo zgoščevalcev vodne faze</b>. Kot primeri izdelkov so to lahko dezodoranti, aktivni geli za obraz, hladilni geli, vlažilni geli ipd.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Pri tem bo potrebno seveda preizkušati sestavine, ki jih imamo: ni namreč vsak reološki modifikator primeren za učinkovito disperzijo. Bolj kot bo gel viskozen, boljša bo disperzija, in obratno. Nekoliko pozornosti je treba nameniti tudi izbiri lipidne faze: viskoznejša olja kot npr. tokoferol se bodo težje dispergirala in prej ločila, eterična olja pa se lažje dispergirajo in polimerna struktura jih učinkoviteje ujame in zadrži.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Disperzije se ne poslužujemo v primeru, ko želimo v vodni fazi razpršiti lipofilen konzervans (npr. imamo gel za noge, ki bi ga želeli konzervirati z mešanico parabenov). Da konzervans deluje, mora biti povsem homogeno vmešan v zmes, disperzija pa tega ne omogoča. V takem primeru seveda iščemo vodotopne konzervanse.</div>
</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-1990322231225020292.post-51621830897717891662017-12-12T12:40:00.000+01:002017-12-12T12:40:03.560+01:00Se beremo januarja 2018!<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="font-variant: normal; letter-spacing: normal; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: black;"></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj3d7BR1yCpUBK_BrKuOm6NJSstQxRD0O_xRxIWbBCRm4s3D6aDplV3bHQBUUlICLOqkJB7KUTuHietbjED2VE98KIyjTxonDflSAFE5_ul8YN88B1Z7aYVBAFzYfptFrmAfqleM8xWzvdf/s1600/IMG_20171212_095054+%25281%2529.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: inherit;"><img border="0" data-original-height="1236" data-original-width="1600" height="247" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj3d7BR1yCpUBK_BrKuOm6NJSstQxRD0O_xRxIWbBCRm4s3D6aDplV3bHQBUUlICLOqkJB7KUTuHietbjED2VE98KIyjTxonDflSAFE5_ul8YN88B1Z7aYVBAFzYfptFrmAfqleM8xWzvdf/s320/IMG_20171212_095054+%25281%2529.jpg" width="320" /></span></a></div>
<div align="left" style="font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; letter-spacing: normal; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: inherit;">Naj se najprej še
enkrat zahvalim prav vsakemu od vas, vsakemu posebej, ki mi je po
zadnji objavi pisal preko maila, pustil komentar pod objavo ali se
oglasil preko Facebooka. Resnično iz srca hvala! Hvala za tako lep
in topel sprejem, za vse pozitivne in vzpodbudne besede ter za vse
vaše iskrice in navdušenje. Z vsako vašo še tako drobno, lepo
besedo sem se spet počutila doma. Takega odziva nisem pričakovala,
polepšali ste mi dan, vikend in teden. Enkratni ste!</span></span></div>
<div align="left" style="margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
<div align="left" style="font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; letter-spacing: normal; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: inherit;">Četudi se na
blogu nič ne dogaja in od mene skorajda ni ne duha ne sluha (razen
kakšen odgovor na vaša vprašanja), vedite, da mislim na vas.
Pospešeno planiram objave, pregledujem stare zapiske in iščem
pomanjkljivosti, dodatne informacije, snujem strukturo vsebin,
razmišljam o tečajih in hkrati se trudim ohraniti nek pregled nad
vsemi idejami, ki mi švigajo skozi možgane.</span></span></div>
<div align="left" style="font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; letter-spacing: normal; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: inherit;"></span></span></div>
<a name='more'></a><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<br />
<div align="left" style="font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; letter-spacing: normal; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: inherit;">Mesec december (in
del januarja, ko bom predvidoma kar cel teden na sejmu v Italiji) mi
čas še omejujejo službene obveznosti; vendar pa se bomo že od
začetka leta, upam, spet redno srečevali, brali in ustvarjali.</span></span></div>
<div align="left" style="margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
<div align="left" style="font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; letter-spacing: normal; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: inherit;">Za stare mačke
pripravljam poglobljene in tehnično bolj "zahtevne"
objave, ne bom pa pozabila niti na tiste, ki se morda z izdelavo
domače kozmetike šele dobro začenjajo spoznavati. Za tiste, ki
potrebujejo še kakšno dodatno vzpodbudo in pomoč, pripravljam
drobno presenečenje (v upanju, da bo dobrodošlo tudi pri
veteranih). Pripravljen je tudi okvirni seznam receptov in sestavin,
ki bi jih želela pregledati.</span></span></div>
<div align="left" style="margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
<div align="left" style="margin-bottom: 0in;">
<span style="font-variant: normal;"><span style="color: black;"><span style="font-family: webkit-standard;"><span style="letter-spacing: normal;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-family: inherit; font-weight: normal;">Drobec
pozornosti več bi rada namenila tudi vsem rastlinam, ki jih lahko
uporabimo v kozmetiki, vendar bom fitokozmetiki poseben prostor dala
v mesečnih novicah, saj menim, da bi se zaradi ogromnega števila
rastlin, uporabnih v kozmetiki, tehtnica bloga lahko kmalu prevesila
iz izdelave kozmetike v zeliščarski kotiček. V mesečnih novicah
bo seveda poleg pregleda prihodnjih in preteklih objav tudi koledar
in obveščanje o predvidenih datumih tečajev. Če se še niste
naročili na RSS oziroma bi radi prejeli novice o objavah, tečajih
in druge informacije, se lahko na novice naročite tudi
tukaj: <a href="http://xn--eepurl-oq0ca.xn--comddogmh-sn0e/">novice</a>. </span></span></span></span></span></span></div>
<div align="left" style="margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
<div align="left" style="margin-bottom: 0in;">
<span style="font-variant: normal;"><span style="color: black;"><span style="font-family: webkit-standard;"><span style="letter-spacing: normal;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-family: inherit; font-weight: normal;">Kot
sem že omenila, imam za prihajajoče leto v planu tudi pripravo
tečajev. Vem, da vas je velika večina iz Ljubljane in okolice, zato
se bom potrudila, da bo kakšen tečaj, v kolikor bo dovolj
prijavljenih, tudi v Ljubljani (ali okolici). Tako kot objave na
blogu, bodo tudi delavnice precej različne oziroma različnih
stopenj kompleksnosti. Od krajših in preprostih tečajev, namenjenih
bolj začetnikom; preko specifičnih praktičnih delavnic do
zahtevnih in tehničnih tečajev, za katere bo potrebno osnovno
predznanje. Nabor tem je precej pester, priprava takšnih seminarjev
pa zahteva svoj čas, zato bom hvaležna za vsako zaupano željo (ki
mi jo lahko zaupate na <a href="mailto:mojadomacakozmetika@gmail.com">mail</a>),
da bom lahko tečaje karseda približala vašim pričakovanjem.</span></span></span></span></span></span></div>
<div align="left" style="margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
<div align="left" style="font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; letter-spacing: normal; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: inherit;">Do začetka novega
leta me čaka še kar veliko dela, da se bomo z januarjem lahko
karseda redno srečevali. Do takrat vam želim lepe praznike, čim
manj vremenskih nevšečnosti in obilico iskrenih, srečnih
trenutkov. Predvsem pa vam želim, da bi prihajajoči dnevi bili
polni topline in družinske povezanosti. </span></span></div>
<span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<br />
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0in;">
<br /></div>
</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/08232251447866602454noreply@blogger.com3