Hladilna krema, cold cream ali Galenovo mazilo je ime dobilo po Galenu, grškem zdravniku iz 2. stoletja, ki naj bi to mazilo izumil in pogosto predpisoval svojim pacientom. Z iznajdbo hladilnega mazila pravzaprav začne zgodovina kozmetike, vse do takrat so ljudje za nego kože uporabljali zgolj olja, kar ima svoje prednosti in slabosti. Čisto olje je zlahka dostopno in njegova uporaba je enostavna, vendar pa se v kožo težko vpija in za seboj pušča mastno sled. Že nekaj kapljic vode pa lahko bistveno vpliva na hitrost vpijanja ter zmanjša občutek mastnosti na koži, pa čeprav voda in olje nista emulgirana.
Galenova hladilna krema je prinesla novost v takratni negi: v enem izdelku je povezala olje in vodo s pomočjo čisto naravne sestavine: čebeljega voska. Šele veliko stoletij kasneje so recept za Galenovo kremo prilagodili in modernizirali z uporabo boraksa, cetil palmitata (spermaceti ali kitova tolšča, kot so ga po starem imenovali) in z zamenjavo rastlinskih olj z mineralnimi.
Prvo hladilno mazilo je torej vsebovalo le tri sestavine: olivno olje, čebelji vosek ter rožno vodo (hidrolat). Razmerje med voskom in oljem je bil 1:3 ali 1:4, nato pa so v to zmes vdelali toliko vode, kolikor se je pač dalo. Tako izdelana krema ni bila zelo stabilna, vendar je kljub temu pomenila pravo revolucijo.
Danes se za Galenovo kremo načeloma upošteva razmerje 60:20:20. To pomeni 60% olivnega olja, 20% voska in 20% hidrolata.
V obliki formule za sto gramsko kremo bi se to glasilo takole:
60 g olivnega olja (ali katero drugo olje po izbiri)
20 g čebeljega voska
20 g rožne vode (ali katerega drugega hidrolata ali tudi navadne vode)
Postopek za izdelavo Galenove kreme je precej enostaven: v dvojnem grelcu ali vodni kopeli segrevamo čebelji vosek in olje. Ko se čebelji vosek popolnoma stopi, v zmes voska in olja postopoma dodajamo segret hidrolat in pri tem neprestano mešamo. Zmes odstavimo z ognja in še naprej mešamo, dokler se popolnoma ne ohladi in strdi.
Po tem postopku si lahko sami izdelamo svoje hladilno mazilo, pri čemer lahko izbiro olja in hidrolata prilagodimo potrebam naše kože, dodamo pa lahko tudi nekaj kapljic eteričnega olja za dišavo. Galenovo mazilo ne vsebuje konzervansov ali antioksidantov, vendar se bo zaradi svoje strukture (voda v olju) vseeno obdržala do nekaj tednov v hladilniku.
Uporabljamo jo lahko kot zaščitno kremo, kot zelo mastno kremo za roke ali tudi obraz, za predele telesa z zelo suho kožo kot npr. komolci in pete ipd. Pazimo le, da kremo dovolj dobro vtremo ali po potrebi odstranimo odvečno maščobo s kože.
Razmerja sestavin v hladilnem mazilu so precej natančno določena in kakršnokoli spreminjanje lahko vodi v neuspeh, prav tako se nam voda in olje lahko ločita, če se mazilo prehitro ohladi, če v zmes voska in olja vlijemo preveč mrzel hidrolat ali če kreme ne mešamo dokler se ne dovolj ohladi. Vendar pa nas premišljena in utemeljena prilagoditev recepta lahko popelje do čisto novih izdelkov. Ena izmed izpeljank Galenove hladilne kreme je, na primer, vlažilni balzam za ustnice, ki si ga bomo ogledali v enem od naslednjih objav!