 |
| Arabski gumi v prahu |
Arabski gumi ali gumiarabikum (INCI: Acacia gum) je naraven reološki modifikator vodne faze. Po svoji kemijski sestavi je mešanica polisaharidov in glikoproteinov. Pridobivajo ga iz drevesa Acacia senegal tako, da deblo drevesa zarežejo, iz ran pa se cedi sok oz. izloček, ki naj bi drevo zaščitil. Izloček nato posušijo, prečistijo in zdrobijo v prah. Uporablja se v kozmetični in prehrambeni industriji ter pri proizvodnji barv, lakov ipd.
O arabskem gumiju
O arabskem gumiju
Arabski gumi je dobavljiv v obliki belega ali belo-sivkastega prahu; v nekaterih primerih gre za droben, v drugih pa za nekoliko bolj grudičast prah. Najdete ga lahko predvsem v tujih spletnih trgovinah. Dovoljen je v naravni kozmetiki.
Gumiarabikum spada med anionske reološke modifikatorje vodne faze, kar pomeni, da imajo končne polisaharidne molekule negativen naboj. Kot tak je arabski gumi nezdružljiv s kationskimi sestavinami (ki imajo pozitiven naboj), saj lahko slednje povzročijo usedanje arabskega gumija. Pogosto se ga kombinira z drugimi zgoščevalci za izboljšanje viskoznosti vodne faze.
 |
| 10% arabski gumi |
Kljub temu, da se ga uvršča med modifikatorje vodne faze, pa se zaradi njegovih lastnosti močno razlikuje od ostalih sestavin kot npr. ksantan gumi. Ena izmed največjih razlik je ta, da arabski gumi skorajda ne vpliva na viskoznost vodne faze (torej je po domače ne zgosti), zatorej ga pravzaprav ne moremo poimenovati zgoščevalec. Tako kot v primeru drugih reoloških modifikatorjev se tudi polisaharidi arabskega gumija v vodi namočijo in napihnejo ter tako ustvarijo koloidno mrežo, le da ta mreža dejansko ne poveča viskoznosti temveč le stabilnost.
Raztopina gumiarabikuma doseže največjo viskoznost pri pH 6; pri nižji in višji pH vrednosti pa se viskoznost manjša. Na viskoznost vpliva tudi količina elektrolitov, pri čemer gre v vsakem primeru za takšne spremembe viskoznosti, ki jih s prostim očesom kot navadni smrtniki le stežka opazimo.
Naloga arabskega gumija torej ni zgoščevanje, temveč predvsem stabilizacija vodne faze ali emulzije. Za razliko od ostalih naravnih reoloških modifikatorjev pa gumiarabikum tudi zmanjša površinsko napetost – torej ima emulgirne lastnosti.
 |
| 5% arabski gumi |
Uporablja se ga v različnih emulzijah, šamponih, izdelkih za umivanje, gelih za lase in tudi v dekorativni kozmetiki. Njegova uporaba v negovalnih kremah je precej omejena, predvsem zaradi filma in plasti, ki ga pusti na koži. Prav zaradi tega istega vzroka pa je arabski gumi toliko bolj uporaben v dekorativni kozmetiki (npr. maskara).
Uporaba
V kozmetiki se arabski gumi navadno uporablja v količinah do 20%, pri čemer niti v tako visokih odstotkih ne spremeni bistveno viskoznosti naše vodne faze. Šele pri količinah nad 50% lahko govorimo o kakršnikoli spremembi viskoznosti.
V kozmetiki se arabski gumi navadno uporablja v količinah do 20%, pri čemer niti v tako visokih odstotkih ne spremeni bistveno viskoznosti naše vodne faze. Šele pri količinah nad 50% lahko govorimo o kakršnikoli spremembi viskoznosti.
Njegova uporaba je relativno preprosta, saj se arabski gumi tudi v zelo visokih odstotkih dobro dispergira v vodi. Najlažji način dispergiranja je ta, da potrebno količino arabskega gumija stresemo v potrebno količino vode, pomešamo ter pustimo namakati približno eno uro. Nato dobro zmešamo s paličnim mešalnikom in naša raztopina arabskega gumija je pripravljena za nadaljnjo uporabo.
 |
| Svetleči film, ki ostane po posušitvi 10% raztopine |
Količino arabskega gumija navadno določa namen uporabe. 20% ali 15% raztopina arabskega gumija deluje na koži močno lepljivo. Ko se raztopina posuši (oz. ko voda izhlapi), pa ostane na koži rahlo bleščeča, tanka in prosojna kožica. Ta kožica se zarije v vsako gubico in poro, zato raztopina arabskega gumija lahko močno poudari tudi najmanjše gube na obrazu. Poskušala sem fotografirati ta prosojen film, vendar se ga na fotografijah ne vidi tako izrazito. Upam, da bo iz spodnje fotografije vseeno mogoče razbrati srebrnkast lesk, ki ga pušča film na koži.
20% arabskega gumija lahko emulgira do največ 15% olj, vendar so takšne količine arabskega gumija neprimerne za izdelke za nego obraza ali telesa. Zaradi izrazite plasti ali filma, ki ga gumiarabikum ustvari, so visoki odstotki tega modifikatorja primerni za uporabo v naravnih gelih ali razpršilih in emulzijah za lase. V takšnih izdelkih je močna lepljivost zaželena, prav tako tudi sposobnost, da gel ustvari trd film, ki lase drži skupaj in zagotavlja vzdrževanje oblike.
10% raztopina je manj lepljiva, vendar pa vseeno pušča na koži tanko plast, ki se zarije v gubice in pore ter tako poudari vsako gubo na obrazu. Pri količinah pod 10% se tako občutek lepljivosti kot tudi debelina in trdnost plasti, ki ostaja na koži, zmanjšujeta. Gumiarabikum v količinah pod 10% zato lahko najdemo v formulah za dekorativno kozmetiko (npr. maskara ali eyeliner). V takšnih izdelkih igra vlogo stabilizatorja, hkrati pa se zaradi njegovih lepljivih lastnosti maskara odlično »oprime« trepalnic. Njegova lastnost, da ustvari film oziroma plast/kožico pa trepalnice vidno odebeli in podaljša.
V količinah do 5% se arabski gumi lahko uporablja tudi v razpršilih za telo in deodorantih kot preprost emulgator in stabilizator. Tako nizki odstotki arabskega gumija nimajo skorajda nikakršnega lepljivega občutka, plast filma pa je na koži precej nevidna, vendar jo še vedno začutimo.
V preprosti emulziji lahko 5% gumiarabikuma emulgira do največ 2% olj. Ko se naš arabski gumi, ki smo ga zmešali z vodo, popolnoma raztopi oz. dispergira, ga dobro zmešamo s paličnim mešalnikom. Nato v raztopino vlijemo izbrana olja, pomešamo in nato dobro zmešamo s paličnim mešalnikom, dokler zmes ne postane popolnoma bela in homogena. Na takšen način lahko pripravimo preproste deodorante v obliki pršila ali osvežujoče spreje za telo brez uporabe solubilizatorjev ali alkohola.