Natrijev hialuronat in hialuronska kislina

Natrijev hialuronat (INCI: Sodium hyaluronate) je natrijeva sol hialuronske kisline oz. hialuronata ali hialuronana. Hialuronat je naravno prisoten tako pri živalih kot pri ljudeh, saj ga telo samo proizvaja. Najdemo ga skoraj povsod v človeškem telesu: na koži, v sklepih, v medsklepni tekočini, vezeh in še v mnogih drugih organih; njegova glavna naloga pa je vlaženje in mazanje. Brez hialuronske kisline bi naše telo bilo le zarjavel in škripajoč kup kosti.

Hialuronska kislina ali hialuronat kljub svojemu imenu nima veliko skupnega s klasičnimi kislinami kot sta mlečna ali citronska kislina. Hialuronska kislina je po svoji strukturi pravzaprav polisaharid, sestavljen iz D-glukuronske kisline in D-N-acetilglukozamina. Glukuronska kislina in acetilglukozamin skupaj tvorita par (disaharid) z molekulsko maso 400 Da (Daltonov ali g/mol), ti pari pa se lahko povežejo v različno dolge verige, ki štejejo tudi več tisoč takšnih parov. Te verige imajo zato lahko različno molekulsko maso, od nekaj tisoč do več milijonov Daltonov.

 
Glede na to, koliko parov ima določena veriga, delimo hialuronat na tistega z nizko molekulsko maso in tistega z visoko molekulsko maso. Te delitve so pogosto nejasne in niso točno določene, nekateri pa v to delitev vključijo še dodatne razrede, npr. hialuronat s srednjo molekulsko maso, hialuronat z ultranizko molekulsko maso itd. V nekaterih virih je hialuronat z nizko molekulsko maso opredeljen kot tisti, ki ima manj kot 25 kDa (torej 25.000 Da), v drugih manj kot 100 kDa (torej 100.000 Da), spet v tretjih pa kot tisti z molekulsko maso med 10 in 500 kDa (torej med 10.000 Da in 500.000 Da).

Natrijev hialuronat in hialuronska kislina različnih molekulskih mas se širom po svetu uporabljata tako v prehrani kot v zdravstvu in veterini. Injekcije natrijevega hialuronata naj bi npr. obnavljale hrustanec ter izboljšale gibljivost sklepov pri različnih sklepnih okvarah, enako se v veterini uporabljajo injekcije hialuronata za zdravljenje raznih problemov s sklepi pri konjih. 

Natrijev hialuronat v kozmetiki: prah in izdelava raztopine

V kozmetične namene se uporablja tako hialuronat z nizko kot hialuronat z visoko molekulsko maso. Delitev glede na maso je pomembna predvsem zato, ker se hialuronat pri različni masi obnaša nekoliko drugače. Pri tem natančnost številk in klasifikacij za nas kot domače izdelovalce kozmetike ne igra bistvene vloge, važno je le, da vemo, ali imamo opravka s hialuronatom z nižjo ali višjo molekulsko maso.

V kozmetiki se uporablja predvsem sol hialuronske kisline, torej natrijev hialuronat. Cena je kar precej visoka, vendar pa njegova učinkovitost in nizki odstotek uporabe odtehtata strošek. Dobavljiv je tako čist kot tudi v raztopini, pri čemer je raztopina navadno dražja. Čist je pravzaprav bel prah brez vonja in okusa; raztopina pa je bolj ali manj viskozna, prozorna tekočina. Je dobro topen v vodi in netopen v maščobah. V preteklosti se je hialuronat pridobival iz živalskih virov, vendar se danes vedno bolj teži k biotehnološki izdelavi z uporabo določenih genetsko modificiranih kultur bacilov in bakterij. Natrijev hialuronat nekaterih proizvajalcev je v skladu z Ecocert certifikatom in je kot tak dovoljen v naravni kozmetiki.

V primeru, da kupimo natrijev hialuronat v prahu, moramo pred uporabo vsekakor pripraviti raztopino. Ob stiku z vodo namreč rad naredi kepice in se le počasi stopi, zaradi česar se kot prah v emulzijah le stežka porazdeli. Raztopino lahko pripravimo v različnih koncentracijah, najpogostejša je 1% raztopina, včasih pa zasledimo tudi bolj koncentrirane raztopine.

1% raztopino pripravimo tako, da v 98,5 gramov vode vsujemo 1 gram natrijevega hialuronata, premešamo in pustimo čez noč, da se namoči. Naslednji dan raztopino dobro premešamo in z žlico razbijemo morebitne kepice. Dodamo 0,5 g Cosgarda (konzervans) ter shranimo v čisto embalažo. Tako pripravljeno raztopino nato uporabljamo v kozmetičnih izdelkih.

Glede na molekulsko maso našega hialuronata bo tako pripravljena raztopina lahko bolj ali manj viskozna (ali po domače »gosta«). Natrijev hialuronat z nižjo molekulsko maso daje redkejše gele: manjša kot je molekulska masa, manj viskozna je raztopina. Nasprotno natrijev hialuronat z višjo molekulsko maso daje gostejše gele – višja kot je molekulska masa, bolj viskozna je raztopina.

Lastnosti in uporaba natrijevega hialuronata

Natrijev hialuronat ima v kozmetičnih izdelkih mnogo nalog in zelo široko je tudi njegovo področje delovanja. Hialuronat je najboljša znana vlažilna sestavina. V primerjavi z ostalimi vlažilnimi sestavinami (glicerol, sorbitol itd) lahko nase veže veliko več vode in več jo tudi zadrži pred izhlapevanjem. Na koži ustvari tanek film, ki prepreči izhlapevanje vode oz. zadržuje potrebno vlago na površini kože, zaradi česar je koža bolj napeta, mehka in elastična. Prav zaradi teh lastnosti ga najdemo v mnogih anti-age izdelkih: suho in starajočo se kožo dobesedno napolni z vodo, gube pa posledično izgledajo manjše.

Vendar pa natrijev hialuronat ni le vlažilna sestavina. Vzpodbudi obnavljanje kože in nastanek kolagena, kar se kaže v mlajšem videzu. Zelo dobro pospeši celjenje in obnovo poškodovane kože, hkrati pa ščiti pred prostimi radikali in je kot tak zelo dober antioksidant. Prav zato je natrijev hialuronat ena najboljših sestavin v vseh izdelkih za občutljivo, poškodovano ali od sonca opečeno kožo.

Pri tem je vloga hialuronata z nižjo in višjo molekulsko maso nekoliko drugačna. Natrijev hialuronat z višjo molekulsko maso zelo dobro zadržuje vodo na površini kože, hialuronat z nižjo molekulsko maso pa prodre globlje in globoko navlaži kožo, hkrati pa izboljša mikroprekrvavitev kože.

Zaradi njegove vsestranske uporabnosti ga lahko dodamo pravzaprav vsakemu izdelku. Koža ga zelo dobro prenaša, tudi najbolj občutljiva in problematična koža ga dobro sprejme. Primeren je tako za obraz kot za telo, najbolj hvaležna pa bo zanj suha koža. Kot vlažilna sestavina nam bo služil v kremah in losjonih za telo, v kremah za pred in po sončenju kot vlažilna, antioksidantna ter pomirjevalna sestavina. V kremah in serumih za obraz bo kožo navlažil, hkrati jo bo pomladil in naredil mehkejšo in bolj elastično.

Natrijev hialuronat je izredno učinkovita sestavina, zato že relativno majhna količina močno spremeni učinek naše emulzije. Navadno se ga uporablja v količinah do 1% (čistega natrijevega hialuronata, ne raztopine!), vendar je takšna količina redka. Največkrat se tako visok odstotek znajde v posebej vlažilnih serumih in gelih za zares suho in starajočo se kožo, kjer osnovo predstavlja prav gel iz natrijevega hialuronata, kateremu so dodane različne aktivne sestavine.

V veliki večini ostalih primerov pa se natrijev hialuronat uporablja v precej nižjih odstotkih. Kot sem že omenila, se hialuronat v kontaktu z vodo počasi topi in zelo rad ustvari grudice. Zato se navadno za preprostejšo uporabo pripravi 1% raztopino (za opis postopka glej zgoraj), ki jo nato uporabljamo kot dodatek našim emulzijam. Tako čist natrijev hialuronat kot tudi raztopina sta občutljiva na previsoke temperature, zato ju vedno uporabljamo samo na hladno: raztopino dodajamo v izdelke v hladni C fazi; če pa želimo izdelati gel ali serum na osnovi hialuronata, moramo celoten izdelek pripraviti na hladno.

Pripravljeno raztopino uporabljamo v naših izdelkih v poljubnih količinah, vendar svetujem, da se omejite do največ 5%, saj lahko v prevelikih količinah in v kombinaciji z drugimi vlažilnimi sestavinami povzroči občutek potenja. V primeru, da raztopino uporabimo v količini 5%, imamo v končnem izdelku 0,05% čistega natrijevega hialuronata, vendar pa že tako majhna količina izredno učinkovito navlaži kožo. Razlika je tudi pri tako nizki koncentraciji navadno precej očitna, emulzija z natrijevim hialuronatom pusti kožo mehko, svilnato, koža pa ostane navlažena dlje časa. 

Tako kot pri ostalih vlažilnih sestavinah moramo biti tudi pri uporabi natrijevega hialuronata pozorni ka kombinacijo ostalih sestavin. V prevelikih količinah in v prisotnosti drugih vlažilnih sestavin lahko povzroči občutek, kot bi se koža potila. V kombinaciji s pantenolom, še posebej če s slednjim nekoliko pretiravamo, lahko dosežemo poleg občutka potenja tudi nekoliko lepljiv občutek. Natrijev hialuronat tudi bistveno izboljša mazljivost emulzije.