Po izgledu je PGE-3 methylglucose distearate trd, voskast emulgator v obliki drobnih rahlo rumenkastih peletov ali granul. Emulzije so bele, svetleče, brez dodatkov modifikatorjev lipidne faze pa zelo tekoče. Po uporabi in lastnostih je Polyglyceryl-3 methylglucose distearate zelo podoben Methylglucose sesquistearatu, vendar pa se ga uporablja v nekoliko nižjih odstotkih in daje bolj stabilne, lažje emulzije, ki se lažje in prijetneje razmažejo.
Tako kot Methyl glucose sesquistearate tudi PGE-3 methylglucose distearate dobro prenaša večje količine elektrolitov, izvlečkov in drugih aktivnih sestavin.
Formuliranje
PGE-3 methylglucose distearate ima HLB vrednost okoli 12 in je zato primeren za formuliranje emulzij tipa O/V. Z uporabo PGE-3 methylglucose distearata lahko dosežemo tako kompaktnejše kreme kot tudi losjone. Spada med lipidne emulgatorje, zato ga dodajamo v maščobno, B fazo. Za doseganje stabilne emulzije je potrebno v formulo dodati zgoščevalce vodne faze, pri čemer so najboljši rezultati dosegljivi s Carbomerji ali Carbopoli. Za stabilnost ni nujno potrebna uporaba lipo modifikatorjev.
Tako v profesionalni kot tudi v domači kozmetiki se PGE-3 methylglucose distearate pogosto kombinira z Methyl glucose sesquistearatom, saj se tako dosega optimalno mazljivost in lahkotnost kreme.
Kreme in kompaktne emulzije
Pri formuliranju krem in kompaktnih emulzij, se PGE-3 methylglucose distearate uporablja v količini 3%, pri čemer mora maščobna faza biti med 20 in 40%. Ker emulgator sam po sebi ne zagotavlja kompaktnosti, je za doseganje viskoznih emulzij poleg reoloških modifikatorjev vodne faze potrebno dodati tudi modifikatorje maščobne faze oz. ti. "zgoščevalce" maščobne faze kot npr. cetilni alkohol, cetil palmitat in druge. Zgoščevalce maščobne faze dodajamo v količinah od 2% do 5% in se seveda štejejo kot del maščobne faze, pri pazljivi izbiri vodnih reoloških modifikatorjev pa lahko količino zgoščevalcev maščobne faze primerno znižamo in tako ohranjamo lahkotnost in mazljivost emulzije. Priporočen pH krem naj se giblje med 4.5 in 8.5.
Losjoni in mleka
V primeru bolj tekočih emulzij kot so lahko losjoni in mleka, se načeloma maščobna faza giblje med 15 in 25%, emulgatorja pa dodajamo med 2 in 3%. Za stabilizacijo emulzije moramo poseči po modifikatorjih vodne faze, uporaba lipo reoloških modifikatorjev pa, za razliko od Methyl glucose sesquistearata, ni nujna. Poleg tega upoštevajte, da lipo modifikatorji vplivajo na kompaktnost emulzije. Priporočen pH emulzije v primeru lojsona ali mleka naj se giblje med 4.5 in 8.5.
Uporaba
Polyglyceryl-3 methylglucose distearate je voskast emulgator, zato ga je potrebno pred emulgiranjem segrevati. Spada torej med emulgatorje, primerne za emulgiranje na toplo. Kot že omenjeno, je PGE-3 methylglucose distearate lipofilen emulgator, zato ga segrevamo skupaj z olji in ostalimi sestavinami maščobne faze. Ko fazi A in B dosežeta zahtevano temperaturo, emulgiramo.
V primeru krem in kompaktnih emulzij moramo fazi A in B ločeno segrevati do temperature 80°C, nato pa maščobno fazo med mešanjem postopoma vlivamo v vodno. Mešamo s paličnim mešalnikom, dokler ne dosežemo bele, homogene emulzije. Med ohlajanjem mešamo.
Pri izdelavi losjonov ali manj kompaktnih emulzij moramo fazi A in B ločeno segrevati do temperature 65°C. Ko obe fazi dosežeta zahtevano temperaturo, maščobno fazo med mešanjem postopoma dodajamo vodni fazi. Zmešamo s paličnim mešalnikom do bele, homogene emulzije. Med ohlajanjem mešamo.
Ko temperatura emzulije pade pod 40°C, lahko dodamo fazo C.