V raznih evropskih državah (npr. v Nemčiji, Italiji, Španiji, Franciji pa tudi na Poljskem in Slovaškem) je izdelovanje lastne kozmetike v okolju domače kuhinje prisotno že več let. Obstajajo forumi, knjige, spletne trgovine s sestavinami itd. Celotno svoje znanje dolgujem pravzaprav tujim knjižnim in spletnim virom. V Sloveniji je tega izredno malo; na razpolago ni skoraj nikakršnega gradiva in informacije v slovenskem jeziku so le tiste najbolj osnovne.
Nekaj informacij o lepotilnih pripravkih iz domače kuhinje sicer najdemo tudi v slovenščini, vendar so le-ti tako v izgledu kot v prijetnosti uporabe daleč od prave kozmetike. Tu ne bo govora o maskah iz pretlačenih banan in oblogah iz jajčnega rumenjaka. Ne bo govora (samo) o že stokrat prebranem receptu za izdelavo Galenove hladilne kreme. Tu bo govora o pravi, vrhunski kozmetiki, ki jo lahko izdelamo sami doma. Kot profesionalna – le da boljša, izdelana po meri in zahtevi lastne kože.
Verjamem, da je kar nekaj ljudi, ki jih to področje zanima, pa ne vedo, kje in kako bi se tega lotili. Znanstvena besedila so marsikdaj nerazumljiva, velikokrat pa oviro predstavlja tudi tuj jezik. Prav zato sem se odločila za ta blog – internet je vendarle eden najpreprostejših načinov za širitev in delitev znanja.
Spregovorila bom o emulzijah, emulgatorjih, o različnih oljih, aktivnih snoveh kot so npr. vitamini; pa tudi o zgoščevalcih, stabilizatorjih… Spregovorila bom o površinsko aktivnih snoveh za izdelavo šamponov, balzamov in izdelkov za prhanje. Skočili bomo kdaj pa kdaj v zgodovino, velikokrat pa tudi na področje fizike in kemije. Pogledali bomo, kaj nam ponuja narava in kaj nam ponuja tehnologija, z velikim poudarkom na izbiri naravnega in razgradljivega ter včasih – kjer je to potrebno – bomo sprejeli tudi kakšen kompromis. Šli bomo od teoretičnih podatkov do končnega izdelka, od najbolj enostavnih kombinacij do kompleksnega formuliranja.
Dobrodošli torej vsi, ki jih kozmetika vsaj malo zanima – naj bo to iz čiste radovednosti, iz želje po ustvarjanju ali zaradi raziskovalnega duha. Dobrodošli neuki in čisti začetniki pa tudi tisti, ki znajo mnogo več od mene – v upanju, da bo prevladal kreativni duh in želja po znanju.
Nekaj informacij o lepotilnih pripravkih iz domače kuhinje sicer najdemo tudi v slovenščini, vendar so le-ti tako v izgledu kot v prijetnosti uporabe daleč od prave kozmetike. Tu ne bo govora o maskah iz pretlačenih banan in oblogah iz jajčnega rumenjaka. Ne bo govora (samo) o že stokrat prebranem receptu za izdelavo Galenove hladilne kreme. Tu bo govora o pravi, vrhunski kozmetiki, ki jo lahko izdelamo sami doma. Kot profesionalna – le da boljša, izdelana po meri in zahtevi lastne kože.
Verjamem, da je kar nekaj ljudi, ki jih to področje zanima, pa ne vedo, kje in kako bi se tega lotili. Znanstvena besedila so marsikdaj nerazumljiva, velikokrat pa oviro predstavlja tudi tuj jezik. Prav zato sem se odločila za ta blog – internet je vendarle eden najpreprostejših načinov za širitev in delitev znanja.
Spregovorila bom o emulzijah, emulgatorjih, o različnih oljih, aktivnih snoveh kot so npr. vitamini; pa tudi o zgoščevalcih, stabilizatorjih… Spregovorila bom o površinsko aktivnih snoveh za izdelavo šamponov, balzamov in izdelkov za prhanje. Skočili bomo kdaj pa kdaj v zgodovino, velikokrat pa tudi na področje fizike in kemije. Pogledali bomo, kaj nam ponuja narava in kaj nam ponuja tehnologija, z velikim poudarkom na izbiri naravnega in razgradljivega ter včasih – kjer je to potrebno – bomo sprejeli tudi kakšen kompromis. Šli bomo od teoretičnih podatkov do končnega izdelka, od najbolj enostavnih kombinacij do kompleksnega formuliranja.
Dobrodošli torej vsi, ki jih kozmetika vsaj malo zanima – naj bo to iz čiste radovednosti, iz želje po ustvarjanju ali zaradi raziskovalnega duha. Dobrodošli neuki in čisti začetniki pa tudi tisti, ki znajo mnogo več od mene – v upanju, da bo prevladal kreativni duh in želja po znanju.
Hvala! :)
OdgovoriIzbrišiBomo spremljali!
Me veseli ;) komentarji ali vprasanja seveda dobrodosli ;)
OdgovoriIzbrišiZelo zanimivo. Z veseljem spremljam blog.
OdgovoriIzbrišiHvala,
Tanja
Hvala Vam za tako čudovit blog;.Moram pa Vas vprašati, če mogoče imate kakšno skripto receptov za različne kremice za obraz, šamponi,deodoranti,zobne paste,...namreč zelo rada bi si sama pridelala te stvari doma, vendar ne najdem nikjer receptov-mogoče veste, kje bi se dalo te recepte dobiti? Hvala Vam za odgovor in vso pomoč,
OdgovoriIzbrišiLP
Hvala vam za obisk in za pohvale :)
IzbrišiSama imam zbirko receptov, ki sem jih v teh letih izpisala, poskusila in nekatere tudi izpilila, vendar so narejeni po zahtevah moje kože, s sestavinami, ki vam morda ne odgovarjajo ali jih ne bi želela uporabiti.
Namen tega bloga ni podati serijo receptov, temveč orodje in potrebno znanje, da si vsak posameznik izdela kremo po svojih potrebah. Cilj ni ta, da si bralec poišče recept, temveč da zna oblikovati in izpisati sam svoj recept iz niča. Verjamem, da je želja po izdelavi lastnih izdelkov velika, vendar je potrebno začeti z osnovami, s teorijo. Brez osnovnega znanja in teorije bi v trenutku, ko bi morali neko sestavino zamenjati, bili povsem bosi. Poleg teorije o sestavinah bom seveda postopoma objavljala tudi recepte, v kratkem je npr. planirana objava recepta za kremo za roke. Kakršenkoli namig ali želja o receptih in objavah, ki bi jih radi prebrali, je vsekakor dobrodošla!
Pozdravljena :), hvala Vam za tako hiter in izčrpen odgovor. Vaš blog je res krasen-vse sem že prebrala ter se že tudi veliko naučila, z velikim veseljem ga bom spremljala še naprej;), ker me vse kar je povezano z naravno kozmetiko kot tudi samo izdelavo le-te izredno zanima. Glede receptov pa se toplo priporočam in že komaj čakam na kremico za roke ;),hvala in lp
OdgovoriIzbrišiSpoštovana Tončika,
OdgovoriIzbrišizelo sem vesela, da sem odkrila vašo stran z izjemnimi, popolnimi in številnimi informaciji o izdelavi domače kozmetike. Izdelovanje naravnih žajf me je popolnoma zasvojilo, kar se verjetno zgodi mnogim, ki enkrat to poskusijo. Sem pa zelo pogrešala prav take info, kot jih vi tako nesebično delite z nami. Hvala vam za to pomoč in čestitam vam za tako kakovosten blog.
Upam, da boste lahko pomagali razrešiti tudi mojo težavo, ki se mi kar pogosto pojavi pri izdelavi mil. Ko mila vzamem iz kalupov, se mi v nekaj dneh na njih pojavi bela snov, kot bi jih prekril bel prah. Odstranim ga s praskanjem ali z vodo, po tem se ta bela obloga več ne ponovi. Nekje sem zasledila, da naj bi prišlo do tega pojava, ker milo ni šlo skozi gel fazo ali pa ta ni bila popolna. Ali to pomeni, da sem, kljub temu, da mila delam po hladnem postopku, imela med umiljenjem prenizko temperaturo mase oziroma se je ta prehitro ohladila? Mila v kalupih vedno zavijem v odejo in jih vzamem iz kalupov po dnevu ali dveh, a morda se prej že preveč ohladi, da se potem tudi v odeji temperatura več ne dvigne dovolj. Kako pa je s tem pri milih, ki jih izdelujejo po ultra hladnem postopku, ko je temperatura med izdelavo namenoma še nižja? Ali naj maso mešam v topli kopeli? Jaz namreč po tem, ko se masla stopijo v topli kopeli (stekleno skledo z masli dam nad lonec, v katerem je na dnu nekaj vroče, vendar ne kipeče vode in skleda ne leži vodi), skledo umaknem z lonca na pult, vmešam lužno raztopino in nadaljujem z mešanjem kot to zahteva hladen postopek. Mislim, da zdaj tudi že znam prepoznati, kdaj je prava sled, ko maso vlijem v kalupe. Ali pa se motim? Ali je narobe, če bi milo vlila v kalupe prekmalu, ko bi morda bila masa še preveč tekoča, torej preden bi nastala prava sled?
Z nestrpnostjo čakam vaš odgovor, ker je to pravzaprav še edino, kar mi je res uganka.
Lep pozdrav,
Pliska
Pozdravljena Pliska,
Izbrišihvala za vse lepe, pohvalne in spodbudne besede :) Deliti znanje mi je pravo zadovoljstvo in če lahko pomagam in odgovorim, naredim to z veseljem :)
Problem, ki ga omenjate, je ti. "soap ash" ali "pepel na milu" ali "milni pepel". Razlog, zakaj nastane, pravzaprav ni najbolj jasen. Nekateri pravijo, da je to posledica reakcije med kavstično sodo in minerali v vodi, spet drugi pravijo, da je za to kriv nedodelan trak, tretji da je kriva faza gela itn. Razlag je veliko, hkrati pa nobena ni ravno prava ali dokazana.
To je eden izmed problemov ali napak, ki se pojavljajo pri izdelavi mila, vendar pa navadno nanj izdelovalec nima velikega vpliva. To NI znak slabega mila ali slabe kvalitete ali napačne izdelave. Po opisu vašega postopka delate vse popolnoma pravilno, zato se nič ne sekirajte zaradi tega prahu. Dovolj je, da ga spraskate s površine in milo normalno posušite do konca.
Vem, da moj odgovor morda ni bil izčrpen, vendar pa je tale "pepel" neznanka za veliko večino izdelovalcev mil, zato tudi dejanskih ali preverjenih informacij o vzrokih njegovega nastanka ni.
Če imate še kakšno vprašanje pa kar na dan z njim :)
Lp,
toncika
Spoštovana Tončika,
Izbrišinajlepša hvala za odgovor. Imam pa res še nekaj vprašanj, pa verjetno se mi bodo spet porodila kakšna nova, saj veste, bolj ko si v stvari, več razmišljaš pa tudi več neznanega se ti odpira. Vi pa ste odprti za pomoč, zato kar pogosto "bezamo" v vas.
Najprej bi ponovno pobezala glede gled faze in kakovosti mila. Ali je milo drugačno in kako, če gel faza ni izpeljana oziroma v popolnosti zaključena. Vem, da mila po ultra hladnem postopku damo v hladilnik in morajo dalj časa zoreti, taka mila ne gredo skozi gel fazo. Kako pa je s tem pri mojih milih, ki jih delam po klasičnem hladnem postopku? Saj glede pepela ena teorija pravi, da se pojavi zaradi nepopolno speljane gel faze. (Mimogrede naj omenim, da vedno uporabljam destilirano vodo, ki naj ne bi vsebovala mineralov). Ali naj torej bolj pazim, da je temperatura med umiljenjem prava, naj torej maso med mešanjem še naprej imam nad toplo kopeljo, da se mi ne bi prekmalu ohladila in se zato tudi v kalupih pod odejo ne bi dovolj segrela.
Na vašem blogu sem zasledila, da omenjate dodatek 10 do 20 ml eteričnega olja na 500 g mase. Ali je to skupna količina za vsa et. olja, če jih včasih dodamo več, ali za posameznega. Če dam manj ali več od te količine, kaj to pomeni? Si seveda mislim, premalo ni dovolj učinka, preveč lahko povzroči alergično reakcijo ipd.
Zanima me še, kako je s presežnimi olji. V vaših nasvetih sem zasledila, da vedno potrebno količino luga zmanjšate za min. 5 %, včasih pa tudi dodate še presežne maščobe od 5 do 8 %. Ali torej to pomeni, da v tem primeru masa vsebuje skupno 10 in več % presežne maščobe, ki pa naj je ne bi bilo več kot 10 %? Jaz recept vedno izračunam s pomočjo spletnega soap kalkulatorja (http://www.soapcalc.net), kjer včasih že v štartu določim, naj pri izračunu upošteva 6-odstotno zmanjšanje (v tem primeru seveda ne vem, katero olje je v presežku), včasih pa izračunam brez tega zmanjšanja, pa na koncu po traku sama dodam še 6 % presežne maščobe po svoji izbiri. Se pravi, v vsakem primeru imam le 6 % zmanjšanje količine luga. Je to premalo za zanesljivo ne preveč lužno ampak nežno milo?
Zasledila sem, da za umivanje las odsvetujete uporabo trdega mila. Jaz imam z milom dobre izkušnje, saj sem scoprala milo prav v ta namen, v katerem je kar veliko olj in masel, ki so blagodejna za lase in lasišče (karitejevo,kakavovo, kokosovo maslo, palmovo, makadamijevo, oljčno, sezamovo olje, olje grozdnih koščic, ricinusovo in jojobino olje, eterično olje sladke pomaranče).
Tudi moja druga mila (za telo) v primerjavi z recepti drugih izdelovalcev, kar sem jih zasledila, vsebujejo kar precej olj in masel, od 6 do včasih celo 10, ter eno do dve eterični olji, včasih tudi tri. Odkar za umivanje las uporabljam svoje šamponsko milo, imam svilnate lase, kakršnih doslej nikdar nisem imela, tudi ne z dodatki, ki so jih reklame polne. Celo zdaj, ko jih barvam, so gladki in sijoči, prvič v življenju tudi sploh ne potrebujem več balzama.
Ali moram čokoladno milo nujno narediti po ultra hladnem postopku ali lahko tudi po hladnem?
No, spet cel kup vprašanj, in seveda upanje, da mi boste namenili tudi odgovore. Če pričakujem preveč, me kar opozorite, saj vem, da vam je kljub vaši dobri volji, lahko včasih že preveč vprašanj.
Topel pozdrav, Pliska
Pozdravljena Pliska,
Izbrišires je kar nekaj vprašanj, vendar nič hudega. Kdor vpraša, lahko kaj izve ;) Zato pojdiva lepo po vrsti.
Žal imam v bloggerju omejeno število znakov za odgovor, tako da bo tale prepolovljen v dva odgovora :)
Milo po hladnem postopku je vsaj v začetku drugačno od mila po ultrahladnem postopku. Ker milo po ultrahladnem postopku ne gre skozi fazo gela in se torej ne segreje, se vonji in barve bolje ohranijo. Poleg tega je iz istega vzroka (manjša temperatura - manj hlapi voda) na začetku nekoliko mehkejše. Zato se količino vode navadno nekoliko zmanjša. Milo, ki ne gre skozi fazo gela, potrebuje obvezno daljše zorenje, vendar pa po primernem zorenju ni bistveno drugačno od mila po hladnem postopku.
Kot sem vam že napisala, je teorij o nastanki pepela veliko. Katera je prava, ne vem. Osebno se mi pepel še nikoli ni pojavil - ne pri milih po hladnem postopku ne pri milih po ultrahladnem postopku. Najbrž pri pojavu pepela botruje toliko različnih vzrokov, da je težko (če že ne skoraj nemogoče) ugotoviti, kateri je odločilen. V vsakem primeru ponavljam, da pepel ni znak slabe ali nepravilne izdelave oz. slabe kakovosti. Mila, na katerih se pojavi pepel, so enako uporabna kot vsa ostala mila in ne potrebujejo daljšega zorenja.
Kar se tiče eteričnih olj je 10-20 ml na 500 g mišljeno skupna količina eteričnih olj. Vedite, da je to le približna količina in lahko včasih nekaterih eteričnih olj date bistveno več. Eterično olje mete ali limone, ki sta zelo hlapljivi olji, boste morali najbrž dati več, če boste želeli, da se po zorenju sploh še kaj čuti. Eterično olje benzoina pa je nasprotno zelo "težko" olje in ne hlapi - za prijeten vonj ga bo zagotovo potrebno manj. Pri vseh dodatkih, ki se jih uporablja pri milu, ni "natančnih" količin, saj je precej odvisno od željene intenzivnosti vonja in barve. Vsekakor priporočam, da si za vsako serijo mila zapišete natančno količino, ki ste jo uporabili. Tako boste po končanem zorenju lahko po intenzivnosti vonja presodili, ali je bilo eteričnega olja dovolj. Pri doziranju eteričnih olj bodite previdni predvsem pri tistih oljih, ki so že sami po sebi potencialni alergeni, npr. eterično olje klinčkov ali cimeta, v ostalih primerih pa ste lahko načeloma brez skrbi. Milo je izdelek, ki ostane v stiku s kožo relativno malo časa, saj ga speremo, zato so reakcije na eterična olja v milu redke.
Pri presežnih maščobah ste mogoče nekoliko napačno razumela, zmanjšanje NaOH za 5-8% JE dejansko ŽE presežek maščobe. Če znižam količino potrebnega NaOH za umiljenje, bo ostalo toliko prostih maščob, za kolikor znižam količino luga. Na to NE dodajam še dodatnih presežkov maščob. Morda vas je zavedlo dejstvo, da se v nekaterih milih pojavi maščoba, ki jo dodam po doseženi sledi, vendar pa je tudi količina NaOH za tisto maščobo šteta v skupni seštevek NaOH. Po sledi se navadno dodajajo olja, ki so bolj občutljiva in za katere je bolje, da ne pridejo v neposreden kontakt z lugom, vendar pa so VSA olja všteta v izračun potrebne NaOH. Navadno se količina luga zmanjša za 5-8% (kar dobesedno pomeni, da imamo 5-8% presežnih maščob), v redkih primerih tudi več. Kolikšen odstotek presežne maščobe je za vas dovolj nežen, morate žal ugotoviti sami. Jaz imam npr. precej občutljive roke, a mi 6% presežka zadostuje. (Seveda pomembno vlogo na nežnost mila igra izbira olj in masel!)
Tudi sama sem uporabljala milo za umivanje las in v začetku sem bila precej zadovoljna, po kakšnem letu pa sem morala prenehati. Takrat sem tudi začela raziskovati, kako milo deluje. Vzrokov, da odsvetujem umivanje las z milom, je več. Prvi je ta, da ima milo bazičen pH, lasišče pa kislega. No, v redu, lasišče lahko po izmitju mila, tako kot koža, ponovno vzpostavi kislo pH vrednost. Drugi problem je ta, da vse snovi, ki imajo bazičen pH, dvignejo in razprejo keratinske luske na laseh (in dlakah), ki nato ostanejo odprte in bolj občutljive. Na tem principu pravzaprav delujejo vse kreme za britje - kocine se dvignejo, razprejo in tako jih lažje pobrijemo. Tretji razlog pa je povezan z milom kot takim in z njegovo kemijsko naravo. Milo je sol med močno bazo in šibko kislino. To je sol, ki ima majhno topnost v vodi (da, kljub vsem prepričanjem je milo relativno slabo topno). Prav te soli se zato počasi nalagajo na laseh, ki sprva izgledajo bolj "močni", nato pa sčasoma postanejo trdi. Tem problemom se lahko deloma izognete tako, da lasišče in lase izpirate z limoninim sokom, kisom ali drugo kislo raztopino. Naj takoj razjasnim, da vas nikakor nočem prepričati v to, da je umivanje las z milom škodljivo ali da tega ne smete početi. Obstajajo ljudje, ki so si z milom popravili precej problemov z lasiščem, zato verjamem, da ima vsakdo svoje lase, ki imajo svoje potrebe. :)
IzbrišiŠe zadnje: čokoladno milo lahko delate tudi po hladnem postopku, vendar pa morate v tem primeru dvigniti količino vode (za ultrahladni postopek sem jo zmanjšala) in obvezno pogosto preverjajte, ali se masa med fazo gela morda ne pregreva. Ker čokolada vsebuje določen odstotek sladkorja, se bo masa močno pregrela in pride do nevarnosti "vulkana" - masa uide iz kalupa. Ultrahladni postopek je pripraven prav za izdelavo mila z vsemi sladkornimi sestavinami: med, mleko, čokolada, sokovi ipd. S pogostim nadzorovanjem temperature pa lahko delate tudi po hladnem postopku :)
Pozdrav tudi vam,
toncika
Pozdravljeni, Toncika,
OdgovoriIzbrišispet ste me razveselili s člankom o maceratih. Zanima pa me še, ali za macerat ognjiča uporabim cele cvetove ali le cvetne lističe in kaj od korenja namočim v olje - nadzemno listje ali nariban koren? Macerate bom delala po hladnem postopku, rastlini gojim sama. Za macerat iz vrtnic verjetno lahko uporabim katerokoli vrtnico iz domačega vrta? Kakšno količino posušenega materiala moram namočiti - najbrž kozarec čim bolj natlačim do vrha in zalijem? Koliko pa v primeru toplega postopka?
Lep pozdrav od Pliske
Pozdravljena Pliska,
Izbrišitole vaše vprašanje bi sicer bolj spadalo pod objavo o maceratih kot tukaj - tudi v pomoč vsem ostalim, ki bi jih morda zanimala ista stvar :)
Za ognjičev macerat lahko uporabite cele cvetove, za korenjev macerat pa koren (samo koren vsebuje betakaroten!). V vsakem primeru, še posebej pri korenu, material najprej nekaj dni pustite v senci, da se posuši. Macerat korenja je zaradi vsebnosti vode v sami rastlini zelo tvegan za izdelavo in se zelo rad pokvari. Enako velja za ognjič. Cvetovi se seveda lažje sušijo, če cvetne lističe potrgate in sušite ločeno od cvetnih čašic. Ko so suhi, jih namočite v olje.
Kot sem napisala v objavi o maceratih, je količina relativna stvar in je odvisna od tega, koliko "koncentriran" izvleček želite. Pomembno je le to, da je popolnoma ves rastlinski material pokrit z oljem. V primeru toplega postopka mora biti olja dovolj, da maso lahko mešate in da rastlinski material ne štrli iz olja... seveda je boljši hladen postopek.
Macerat iz vrtnice bi vam kratko malo odsvetovala, saj nima velikih učinkov in je bolj kot ne poezija. Vsebuje premalo eteričnega olja, da bi bil macerat dišeč, hkrati pa so iz vrtnice bolj uporabni hidrolat ali čisto et. olje ali pa posušeni listi in popki kot okras v kopalni soli ali milu. Veliko več boste imeli od macerata sivke, šentjanževke, smilja, kamilice, rmana ipd.
Lp,
toncika
Ukvarjam se z zeliščarstvom in me zanima tudi izdelava mazil z zeliščnimi izvlečki. Pred kratkim sem izdelal mazilo po receptu iz neke knjige, a nisem preveč zadovoljen. Recept je sledeč: 150g oljčnega olja (macerat), 30g čebeljega voska, 5g masla. V stopljeno maso sem na koncu še vmešal 10 % tinkture (40vol.% alkoholni izvleček), ki pa se ni popolnoma zmešala z maščobno fazo. Po branju te strani vidim, da bi moral dodati še emulgator in vodno fazo z zgoščevalcem, kakor tudi konzervans. Na spletni strani Organike sem našel nekaj izdelkov, a ne vem katere uporabiti. Prosim, če mi lahko nekdo z izkušnjami pove, kako izboljšati mojo kremo in katere sestavine uporabiti. Želel bi kremo z okrog 25 - 30 % maščobe kompaktne konsistence za polnjenje v lončke. Ker imam pripravljenih veliko tinktur z zdravilnimi izvlečki rastlin, bi jih rad dodal vodni fazi. Postopka ne bi rad preveč zakompliciral.
OdgovoriIzbrišiHvala in LP, edo
Pozdravljen Edo,
Izbriširecept, kateremu ste sledili pa žal ne more stati skupaj. Galenova krema ali hladilna krema (http://moja-kozmetika.blogspot.com/2013/01/cold-cream.html) zahteva točno določena razmerja ter pri tem upošteva uporabo vode, ne pa alkohola.
Izdelava emulzij z uporabo alkoholnih izvlečkov je vse prej kot preprosta zadeva. V večini primerov se emulzije izdeluje na toplo (vsi postopki, opisani na tem blogu, so za emulzije na toplo), alkoholne izvlečke pa je potrebno dodajati v hladni fazi, da se ohrani čimveč koristnih snovi. Ker dodajanje sestavin v hladni fazi omaja stabilnost kreme, je količina izvlečkov, ki jih lahko dodamo, zelo majhna - ali včasih skorajda brez pomenska. Zato se pogosteje uporabljajo suhi izvlečki ali tekoči izvlečki (ni jih mogoče izdelati doma). Alkohol v izvlečku namreč močno zmanjša stabilnost emulzije in emulzija razpade.
Edini način za uporabo tinktur v kozmetičnih izdelkih je izdelava hidrogelov (http://moja-kozmetika.blogspot.com/2013/11/kako-zasnujemo-formulo-za-hidrogel.html) ali izdelava emulzij na hladno. Pri emulzijah na hladno potrebujete emulgator, ki lahko emulgira na hladno (npr. lysolecitin) in prenese alkohol, zgoščevalec vodne faze, ki prenese željeno količino alkohola in seveda konzervans ter maščobe po želji. Če želite kompaktno kremo za v lonček boste morali poseči po zelo kompaktnih zgoščevalcih vodne faze (carbomer, ki pa ni naraven) ali obilico zgoščevalcev maščobne faze (zaradi katerih boste morali vse skupaj segreti in izvlečke dodati na koncu.... kjer smo spet pri vprašanju stabilnosti emulzije).
Lp
toncika
Hvala za izčrpni odgovor. V prihajajočih zimskih dneh se bom lotil dela. Večina zdravilnih učinkovin zelišč je na srečo topna v oljih in lahko uporabim to olje kot osnovo v oljni fazi. Na vaši strani sem izvedel, da escin ni topen v olju. Tudi sam sem napačno uporabljal oljni macerat po navodilih iz knjige znanega slovenskega zeliščarja. Za informacijo sem vam zelo hvaležen! Bojim se da je podobno tudi pri Gabezu, saj olje tudi po mesecu dni le malo potemni. Ločeno sem uporabil ojlčno in sončnično olje, a ni bistvene razlike. Olje sem med maceracijo občasno segrel na 50 st.C in vsebino premešal. Mi lahko priporočite kakšno literaturo, kjer bi našel podatke o topnosti in toplotni občutljivosti zeliščnih učinkovin? Knjige, ki jih poznam in uporabljam, teh podatkov ne zajemajo, čeprav so bistvenega pomena.
OdgovoriIzbrišilep pozdrav! edo
Pozdravljeni,
Izbrišislovensko zeliščarstvo se žal v zadnjih desetletjih ni veliko razvilo... temelji še vedno na starih tradicionalnih izročilih in ni stopilo v korak s podatki po svetu. Kar ne pomeni, da je tradicija napačna, vendar le pomanjkljiva. V drugih državah je zeliščarstvo stvar univerzitetnega študija.
Prav ste sklepali tudi za gabez. Gabez vsebuje veliko polisahardiov, alkaloidov in inulina, najpomembnejša snov pa je alantoin. Prav alantoin je tista snov, ki pomaga pri celjenju ran in celjenju kosti. Alantoin je topen v vodi, ostale snovi (npr. alkaloidi) pa v alkoholu. Iz gabeza se zato izdeluje tinkture ali za kozmetično rabo tudi glikolne izvlečke. V nobenem primeru pa se učinkovitosti izvlečka ne sodi po bolj ali manj temni barvi. Sam alantoin daje v vodi brezbarvno raztopino :)
Kar se tiče podatkov o topnosti... kot sem že večkrat napisala, takšne knjige v slovenščini - kolikor vem - ni. Najti morate knjigo, v kateri so poleg zdravilnih lastnosti navedene tudi glavne aktivne sestavine, nato pa na internetu poiskati še podatke o tem, v katerem mediju je aktivna sestavina topna. Literature je precej v tujih jezikih, kjer lahko najdete tudi primeren volumen alkohola za tintkuro glede na posamezno rastlino.
Kar se tiče toplotne občutljivosti ne vem, če so sploh dostopni kakšni podatki ali analize oz. literatura. Alantoin ni toplotno občutljiv, vendar je to med rastlinskimi aktivnimi sestavinami bolj izjema kot pravila. V domači kozmetiki se vse rastlinske izvlečke navadno smatra kot toplotno občutljive in se jih zato dodaja le v hladni fazi, saj se želi vedno obdržati čimveč aktivnih sestavin. Bom pa še dodatno poiskala, če obstaja kakšen specifičen vir.
Lp
toncika