 |
| Oljni izvleček šentjanževke v olivnem olju |
V mnogih receptih in izdelkih ter na mnogih spletnih straneh, ki ponujajo surovine za izdelavo mil in kozmetike, boste našli tudi macerate ali oljne izvlečke.
Macerati so, z bolj preprostimi besedami, maščobni izvlečki določene rastline. Morda vam je beseda tuja, vendar pa ste se z izdelkom že srečali. Vsi zagotovo poznate šentjanževo olje in ognjičevo mast – v obeh primerih gre za macerat oziroma izvleček neke rastline v maščobnem mediju, najsi bo to olje ali mast. Seveda je maceratov veliko več, saj je rastlin, ki so primerne za oljni izvleček, kar precej.
Oljni izvlečki se lahko uporabljajo v zdravilne in tudi v kozmetične namene. Njihov princip delovanja je precej enostaven: rastline med namakanjem v olje »izlužijo« ali »prenesejo« tiste aktivne sestavine, ki so topne v maščobah, olje pa tako prevzame zdravilne ali negovalne učinkovine rastline. Nas seveda zanimajo predvsem macerati z negovalnimi in kozmetičnimi lastnostmi, ki jih lahko uspešno uporabimo v naših izdelkih.
Macerati so, z bolj preprostimi besedami, maščobni izvlečki določene rastline. Morda vam je beseda tuja, vendar pa ste se z izdelkom že srečali. Vsi zagotovo poznate šentjanževo olje in ognjičevo mast – v obeh primerih gre za macerat oziroma izvleček neke rastline v maščobnem mediju, najsi bo to olje ali mast. Seveda je maceratov veliko več, saj je rastlin, ki so primerne za oljni izvleček, kar precej.
Oljni izvlečki se lahko uporabljajo v zdravilne in tudi v kozmetične namene. Njihov princip delovanja je precej enostaven: rastline med namakanjem v olje »izlužijo« ali »prenesejo« tiste aktivne sestavine, ki so topne v maščobah, olje pa tako prevzame zdravilne ali negovalne učinkovine rastline. Nas seveda zanimajo predvsem macerati z negovalnimi in kozmetičnimi lastnostmi, ki jih lahko uspešno uporabimo v naših izdelkih.
Z nekoliko znanja in potrpljenja si lahko macerate izdelamo tudi sami doma. Macerati so del zeliščarske tradicije, zato zanje ni edinega in pravega recepta. Variant in možnosti je veliko, vendar pa obstajajo neke skupne smernice, ki jih je dobro upoštevati.
Vse kar potrebujemo, je dovolj rastlinskega materiala, kakovostno rastlinsko olje, čist in steriliziran kozarec s širokim grlom, ki dobro tesni, nenazadnje pa tudi čas, potrpežljivost in nekoliko spretnosti.
Vse kar potrebujemo, je dovolj rastlinskega materiala, kakovostno rastlinsko olje, čist in steriliziran kozarec s širokim grlom, ki dobro tesni, nenazadnje pa tudi čas, potrpežljivost in nekoliko spretnosti.
 |
| Oljni izvleček smilja v riževem olju |
Hladni postopek (40 dni)
Ta postopek je primeren za sušene rastline in je povsem preprost: v kozarec s širokim grlom natlačimo drobno zdrobljen rastlinski material in ga zalijemo z oljem. Pri tem pazimo, da se olje enakomerno porazdeli v vse kotičke ter da v našem kozarcu ostane čim manj zračnih mehurčkov. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo v temen in hladen prostor za približno 40 dni. Če se le da, kozarec vsak dan dobro pretresemo, pri čemer moramo biti pozorni, da ves rastlinski material ostane pokrit z oljem. Po štiridesetih dneh macerat precedimo, rastlinski material pa dobro ožamemo, da iztisnemo vse olje. Pridobljen macerat po potrebi še dodatno filtriramo skozi gazo, da odstranimo vse morebitne nečistoče. Če za naš macerat uporabimo sveže rastlinsko olje ter smo pozorni ob izbiri rastlinskega materiala, bo naš macerat uporaben približno eno leto.
Postopek s segrevanjem
Obstaja tudi hitrejši postopek izdelave, ki za maceracijo predvideva segrevanje. Ta postopek je predvsem primeren za macerate iz svežih rastlin, kot npr. šentjanževka ali melisa, saj le-te vsebujejo še veliko količino vode, ki lahko naš macerat pokvari. Postopek s toploto se lahko izvaja z izkoriščanjem sončne toplote ali toplote štedilnika. V primeru, da koristimo sončno toploto, naš kozarec s širokim grlom napolnimo s svežim rastlinskim materialom, prelijemo z oljem, tesno zapremo, nato pa zavijemo v aluminijasto folijo ter postavimo na okensko polico za približno dva tedna. Zaščita z aluminijasto folijo je nujno potrebna, saj sončni žarki močno pospešijo staranje, oksidacijo in žarkost olja, hkrati pa ne doprinesejo nobene koristi izvlečku. Tudi tak tip macerata, če se le da, vsak dan dobro pretresemo. Po 15 dneh macerat precedimo, iztisnemo olje iz rastlinskega materiala ter po potrebi dodatno filtriramo. Če koristimo toploto našega štedilnika, v kozarec natlačimo rastlinski material, ga prelijemo z oljem, tesno zapremo, nato pa ga segrevamo v dvojnem grelcu na nizki temperaturi 3 do 4 ure. Voda v vodni kopeli ne sme vreti! Potem macerat precedimo, iztisnemo olje iz rastlinskega materiala ter po potrebi ponovno filtriramo.
Macerati, pripravljeni z uporabo toplote so manj obstojni, ter se večkrat ponesrečijo, saj se zaradi prisotnosti vode v svežih rastlinah radi pokvarijo. Za kozmetične namene svetujem predvsem izdelavo maceratov po hladnem postopku, torej s posušenim rastlinskim materialom. Izbiri sestavin in postopku izdelave namenite nekoliko več pozornosti, saj bo le tako vaš macerat obstojen in kakovosten.
Obstaja tudi hitrejši postopek izdelave, ki za maceracijo predvideva segrevanje. Ta postopek je predvsem primeren za macerate iz svežih rastlin, kot npr. šentjanževka ali melisa, saj le-te vsebujejo še veliko količino vode, ki lahko naš macerat pokvari. Postopek s toploto se lahko izvaja z izkoriščanjem sončne toplote ali toplote štedilnika. V primeru, da koristimo sončno toploto, naš kozarec s širokim grlom napolnimo s svežim rastlinskim materialom, prelijemo z oljem, tesno zapremo, nato pa zavijemo v aluminijasto folijo ter postavimo na okensko polico za približno dva tedna. Zaščita z aluminijasto folijo je nujno potrebna, saj sončni žarki močno pospešijo staranje, oksidacijo in žarkost olja, hkrati pa ne doprinesejo nobene koristi izvlečku. Tudi tak tip macerata, če se le da, vsak dan dobro pretresemo. Po 15 dneh macerat precedimo, iztisnemo olje iz rastlinskega materiala ter po potrebi dodatno filtriramo. Če koristimo toploto našega štedilnika, v kozarec natlačimo rastlinski material, ga prelijemo z oljem, tesno zapremo, nato pa ga segrevamo v dvojnem grelcu na nizki temperaturi 3 do 4 ure. Voda v vodni kopeli ne sme vreti! Potem macerat precedimo, iztisnemo olje iz rastlinskega materiala ter po potrebi ponovno filtriramo.
Macerati, pripravljeni z uporabo toplote so manj obstojni, ter se večkrat ponesrečijo, saj se zaradi prisotnosti vode v svežih rastlinah radi pokvarijo. Za kozmetične namene svetujem predvsem izdelavo maceratov po hladnem postopku, torej s posušenim rastlinskim materialom. Izbiri sestavin in postopku izdelave namenite nekoliko več pozornosti, saj bo le tako vaš macerat obstojen in kakovosten.
Pri izdelavi in uporabi maceratov za kozmetične namene bodite pozorni na sledeče:
Maščobe:
Za izdelavo oljnih izvlečkov v kozmetične namene so boljša olja kot pa masti ali masla. Veliko rastlinskih aktivnih sestavin, ki so topne v maščobah, so občutljiva na toploto. Ob segrevanju se lahko njihov učinek izniči. Za izdelavo izvlečka boste vašo mast ali maslo resda segreli le na njihovo temperaturo tališča (navadno pod 35° Celzija) in nato vmešali rastline, vendar pa boste izvleček v obliki masla za uporabo v emulzijah morali segreti skupaj z ostalo maščobno fazo tudi do temperature 80° Celzija. Kaj bo takrat ostalo od vašega oljnega izvlečka?
Bodite pozorni tudi pri izbiri olja za macerat. Vedno uporabite samo sveže olje! Izbirajte olja, ki ne postanejo žarka prehitro; za macerate je dobro olivno olje, jojobino olje, riževo olje ter sončnično olje. Velikokrat se uporablja tudi mandljevo olje, vendar vedite, da rado postane žarko.
Če želite vašim maceratom podaljšati življenjsko dobo, dodajte že filtriranemu olju nekaj kapljic vitamina E (v obliki tokoferola). Dovolj je že 0,25-0,5%.
Rastlinski material:
Izbirajte vedno samo zdrave rastline, brez zajedalcev ali insektov. Restline naj bodo po možnosti kontroliranega porekla. Če rastline nabirate sami, uporabljajte samo rastline, ki jih zares dobro poznate. Za oljne izvlečke so primerne samo rastline, ki se jih lahko nanaša na kožo, ki niso strupene in katerih uporaba je dovoljena v kozmetične namene!
Pri izbiri rastlin velja še omeniti, da niso vse rastline z negovalnimi lastnostmi primerne za izdelavo macerata. Rastline vsebujejo aktivne snovi, ki so topne v vodi ter aktivne snovi, ki so topne v maščobah. Za izdelavo maceratov se uporabljajo zgolj rastline, ki vsebujejo aktivne snovi, topne v maščobah: ognjič, kamilica, šentjanževka, rman, korenje, itd. Izdelava maceratov iz rastlin, ki vsebujejo le vodotopne aktivne sestavine, kot npr. divji kostanj, je potrata časa in denarja.
Postopek:
Pri postopku pazite, da je vaš kozarec zares čist in suh. Ko nalijete olje, mora v kozarcu ostati čim manj zraku. Če je potrebno, kozarec nekajkrat potolcite ob mizo, da se zračni mehurčki dvignejo. Ker se suh rastlinski material čez čas napije olja, bo nivo olja v kozarcu padel. Zato je dobro, da po prvem tednu kozarec odprete ter po potrebi dolijete olje. Prav tako morate paziti, da vaš kozarec dobro zaščitite pred sončno svetlobo. Zavedajte se, da svetloba pospeši staranje rastlinskega olja, ki bo tako postalo prej žarko.
Shranjevanje in uporaba oljnega macerata:
Macerate hranite v tesno zaprti steklenici v hladnem in temnem prostoru. Nikoli ne uporabljajte macerata, ki ima neprijeten vonj, ki se je pokvaril ali je postal žarek. Žarke maščobe so zdravju škodljive, zaradi velike vsebnosti prostih radikalov pa kožni nanos žarkega olja ali izvlečka doprinese k prezgodnjemu staranju kože.
Ob vključevanju oljnih maceratov v vaše izdelke se zavedajte, da je veliko število učinkovin v vašem izvlečku neodpornih na toploto in na kavstično sodo (natrijev hidroksid). Če želite ohraniti učinkovitost izvlečkov, jih v emulzijah vedno dodajajte le v hladni C fazi, v mila pa jih dodajajte šele po postopku umiljenja, skupaj z dišavami in barvili.
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiSe danes odkrila vašo čudovito stran,...
Vauuu- čestitke!
danes sem pobrala precej sivkinih cvetov- kaj mi priporočate, da bi lahko naredila iz njih, glede na to da sem laik glede vseh teh stvari,...))
je upanje zame=
Lp
Klavdija
Pozdravljena Klavdija,
OdgovoriIzbrišihvala za čestitke :)
V kozmetiki se uporabljata predvsem sivkin hidrolat in eterično olje sivke, katerih pa ne moremo izdelati doma. Za kozmetične namene pa si lahko izdelate oljni macerat. Le-ta se bo močno navzel vonja po sivki in bo kožo pomirjal. Zelo dober je v kombinaciji z maceratom kamilice in ognjiča kot trojni izvleček, ki kožo neguje, pomirja in pripomore pri celjenju manjših ranic.
Sivko lahko preprosto tudi posušite in jo kasneje uporabite v milih, kopalnih soleh ali šumečih kroglah ali pa jo, zavito v tanko muslinasto ali svileno vrečko, lahko uporabite v preprosti kopeli s sproščujočimi zelišči.
Laik gor ali dol, za vse je vedno nekaj upanja :)
Lp
Koristne informacije kar kličejo na vrt / travnik in k aktivaciji... Bi pa preverila, kako je z rmanom, saj sem dobila informacijo od neke zeliščarke, da je rman primeren za čaje in poparke, za macerat pa ne, ker se baje učinkovine ne izlužijo v maščobo... Kje se da to preveriti?
OdgovoriIzbrišiHvala in cvetno še naprej,
m
Pozdravljena,
Izbriširman vsebuje veliko taninov, ki imajo na kožo adstringentni učinek. Tanini so seveda topni v vodi - če vas zanimajo slednji, je najboljši izvleček v polarnih topilih (čaj, poparki, alkoholno-vodni izvlečki itd). Po drugi strani pa rman, tako kot npr. kamilica ali vratič, vsebuje tudi precej azulenov in nekaj eteričnega olja. Azulen(i) je/so topen v maščobah, na kožo pa delujejo pomirjevalno in protivnetno. Če želite izkoristiti te lastnosti rmanovega izvlečka, potem bo namok v maščobah pravilna odločitev.
Posamezne učinkovine, ki jih neka rastlina vsebuje, lahko preverite samo v strokovnih zeliščarskih ali botaničnih knjigah (ena takšnih je, če se pravilno spomnim naslova, Velika knjiga ljekovitog bilja) ali na nekaterih spletnih straneh, npr. www.infoerbe.it; npr. za rman poda sledečo sestavo: http://www.infoerbe.it/index.php?option=com_infoerbe&task=scheda&fld=COSTITUENTI_PRI&ide=1
Seveda vam takšne knjige in spletne strani podajo le informacije o vsebnosti učinkovin. Njihove lastnosti, učinen na koži in topnost v vodi ali maščobah pa morate izbrskati naknadno (oziroma predhodno dobro poznati).
Lp
Hvala za tako zanimivo in lepo oblikovano spletno stran. našla sem kar nekaj odgovorov na svoja vprašanja.
OdgovoriIzbrišiZanima pa me ali tudi korenje lahko namočim v oljčnem olju?
Hvala za vaš odgovor.
lp Jagoda
Živjo Jagoda,
Izbrišime veseli, da na blogu najdete koristne informacije :)
Korenje vsebuje veliko karotenoidov, ki so topni v maščobah, zato se izdelava korenčkovega macerata splača. Pri tem je dobro uporabiti korenje z lastnega vrta, ki ga najprej narežete na drobne lističe in pustite da močno oveni oz. se skoraj posuši. Nato ga zalijete z oljem in namakate. Pri korenčkovem maceratu je zares najpomembnejše to, da pred namokom korenček vsaj nekoliko posušite, saj se drugače macerat zaradi velike količine vode, ki je v korenju, rad pokvari.
Olje pa lahko izberete po vaši želji: olivno bo več kot dobro.
Lp
toncika
še nekaj, toliko o maceratih in njihovem "prijetnem" vonju, (pustimo sedaj učinkovine). Izdelala sem oljni macerat žajblja (v olivnem olju) in macerat melise (v sončničnem). Zelo dvomim da bi kdorkoli kaj tako odurnega uporabil v svoji kremi ali kakrokoli- na sebi. Ne vem, ali se lahko to samo meni zgodi, ampak toliko za info, o vonju žajblja v olivnem olju ne duha ne sluha, temveč zelo neprijeten vonj ne vem česa, kar se pa tiče melisinega izvlečka, lahko govorimo le še o neznosnem smradu ki potegne na kislo. Vse prej kot mamljivo za uporabo. pripravke sem seveda izdelala po navodilih, pri čemer tako ali tako ni neke večje znanosti, razen kakšne analize vsebnosti učinkovin, ki pa je doma itak nemogoča.. Voh je sicer relativen glede na dojemanje posameznika, ampak vseeno, nimam pokvarjenih senzorjev.. V kolikor ima kdo podobne ali drugačne izkušnje glede omenjenega, bom zelo hvaležna povratnih info.
Izbrišiin še nekaj + z moje strani: vanilija v sončničnem pa je dokaj čudovita.
Lp, Lara
pozabila sem vzrok mojega obiska tega članka... v bistvu sem iskala podatek o naslovu knjige (mislila sem da je v tej objavi, pa izgleda ni), ime pa je bilo nekako Knjiga sveta (council of...?)? če mi lahko pomagate v kakšnem kontekstu je že bila omenjena tista knjiga? Morda zelišča?
IzbrišiHvala,
Lp, Lara
Živjo Lara,
Izbrišinihče ni rekel, da bodo macerati tudi lepo dišali. Pravzaprav nekateri prav neprijetno smrdijo. Osebno imam rada macerat iz smilja (vendar mi tudi sam vonj smilja zelo lepo diši), ostalih pa... eh ja. Najbolj odvraten vonj pa ima po mojih izkušnjah macerat cvetnega prahu. Bljah! Enako velja z veliko večino drugih rastlinskih izvlečkov: ne dišijo kaj prida. Pravzaprav nekateri prav neprijetno smrdijo. Če hočete dišeče pripravke, uporabite eterična olja :)
Knjig je več, pravzaprav so trije deli pod istim naslovom: Plants in cosmetics: plants and plant preparations used as ingredients for cosmetic products. Knjige sem omenjala v objavi Viri in literatura; vendar knjige ne podajajo navodil, kako izvlečke izdelati, če vas to zanima. :)
Lep večer,
toncika
seveda sem ob takšnem smradu najprej pomislila na pokvarljivost ali da sem celo kaj narobe naredila, po drugem poskusu z meliso, pa več nisem računala na "pokvarljivost", ampak sem ugotovila, da tako torej je s tem smradom. Seveda, kako bi se pa kaj sploh pokvarilo po treh dnevih pravilnega shranjevanja. Moram pa reči, da sem bila globoko razočarana ob vohanju teh vonjav, saj sem pričakovala tisti blagodejen vonj žajblja, ki ga imam še kako rada, da ne omenjam sicer melisine svežine, na katero sem tudi računala. No, pa očitno ni tako. Je pa res, da takšne vonjave ne vem, če se jih kar tako "zaduši" z eteričnimi olji, upam seveda da bodo kompatibilna z tem smradom in da je v teh maceratih vsaj kaj ekstrahiranih hranljivih učinkovin.. Hvala tudi za naslove knjig, mislim da bodo kar koristne.
IzbrišiLep večer, L.
Živjo,
Izbrišipokvarjeni macerati smrdijo po... pokvarjenem in navadno so precej motni ali pa se celo pojavi voda na dnu. Žal tudi prav izdelani macerati večkrat ... smrdijo. In tudi če ga uporabite v majhnih količinah (do 5%) krema še vedno precej smrdi. Nekatere se da prekriti z et. olji (pazite, ker nekatere kombinacije še bolj poudarijo smrad, npr. CO2 ognjiča in agrumi smrdi po pokvarjenem in zakisanem kruhu), največkrat pa ne.... To je tudi eden izmed razlogov, da se v kremah na prodajnih policah izvlečki znajdejo v količinah reda 0,xx odstotka. Kdo bi pa kupil smrdečo kremo?
Knjige so izredno koristne :) Dobite jih le v NUK-u.
Lp,
toncika
Ojla, Tončika,
OdgovoriIzbrišitudi jaz sem navdušena nad vašim blogom ter zdravorazumskim in zelooo poučnim pisanjem. Jupi!
Moje vprašanje je sledeče. Oktobra, kak teden preden se je rodil moj mali, sem v sveže mandljevo olje namočila suhe cvetove ognjiča ter kamilice in pustila 2 dobra meseca nad pečjo, vsak dan pretresla. Sedaj ta macerat uporabljam za masiranje mojega malega, sem pa danes tudi zelo dobronamerno izdelala milo za dojenčke, v katerem sem ga uporabila(14% od vseh maščob). Ampak, ker sem na vaš blog naletela prepozno, sem ga zmešala in grela kar z maščobami in ga nisem dala po fazi umiljenja... pa me zanima, kako naj vem ali bo z njim kaj narobe? Ali bo gotovo kaj narobe? Ali pa bo preprosto odsvetovano, da ga uporabljam na mojem dojenčku - in podarim ostalim mamicam za svoje? Naj povem, da mandljevo olje ni postalo žarko ampak zelo lepo diši, pa tudi segrete maščobe pred fazo umiljenja so zelo lepo dišale.
Hmm, hvala vnaprej za odgovor :)
Tamara
Živjo Tamara,
Izbrišihvala za lepe besede :)
Nič se ne sekirajte, če ste macerate segreli za izdelavo mila. Tudi če ste ga dodali pred trakom in ste ga segreli, ga niste pokvarili. S segrevanjem ste le zmanjšali količino učinkovin v maceratu, v nobenem primeru pa ni postalo "škodljivo" ali "nevarno" :)
V vsakem primeru pa na dojenčku uporabljajte čim manj izdelkov, tudi milo raje uporabljajte poredko. Seveda mora milo imeti visok odstotek neumiljenih maščob (torej znižanje sode mora biti visoko, naj bo vsaj 7 ali celo 8%). Milo se bo lahko prej pokvarilo vendar bo veliko bolj blago.
Lep dan,
toncika
To se pravi "super fat" delež naj bo 7 oz 8%, če prav razumem (sem bolj ko ne začetnica v svetu domače kozmetike)?
IzbrišiZaenkrat ne uporabljam še nobenih "izdelkov" na njem razen tega domačega macerata za masažo. Aha, pa še eno vprašanje se mi poraja: koliko pa je navadno življenjska doba mila, katerega "super fat" delež je 5%?
Lep dan,
Tamara
Ja, to je super fat. Za otroška mila je bolje, da je super fat večji. Trajanje mila s 5% superfata je odvisno od mnogih stvari: kako sveže je bilo olje, ki ste ga uporabili, katera olja uporabite, ali uporabite antioksidante (kot npr. oljnato-smolni izvleček rožmarina) itd. Milo iz olivnega olja, ki je sveže, z dodatkom antioksidantov, se lahko obdrži tudi več kot leto :)
IzbrišiLep dan tudi vam,
toncika
Super, hvala vam... zaenkrat! :) Imam še veliko vprašanj v rokavu :).
IzbrišiLepo pozdravljeni,
OdgovoriIzbrišiNajprej hvala za znanje ki ga podajate.
Vprašanje pa je; za kožo z rozaceo je baje dobro olje Cardiospermum halicacabum - t.i. Korinda. Če imate mogoče kaj izkušenj; A sem prav razumela to so tisti 'zvončki' ki postanejo rdeči in so lepi za k suhem cvetju. Noter imajo tri semena. Naj semena zdrobim? Suha ali sveža? Pa ali poznate še kako 'zdravilo' ki pomaga pri rozacei. Ima jo namreč dobra prijateljica, pa mama od ene druge prijateljice, pa me zato zanima. Zanima me tudi,kako se naredi šipkovo olje? Saj ni drago za kupiti, samo pri nas raste toliko lepega šipka, pa bi raje doma naredila. Olčno olje imamo pa doma. Hvala za odgovor.
Živjo,
Izbrišiz omenjeno rastlino nimam nobenih izkušenj in je tudi ne poznam. Imam pa izkušnje z rozaceo in pri tem bi vam svetovala le eno: koža z rozaceo ali kuperozo je izredno občutljiva in koža ene osebe odreagira čisto drugače na iste sestavine kot koža druge osebe. Problematična je lahko čisto vsaka sestavina, tudi najbolj nedolžna. Kozmetične izdelke izdelujte zase (še zase si jih je težko izdelati!), za druge pa le, ko naberete nekaj izkušenj.
Šipkovega olja se ne naredi, temveč se ga kupi. To je olje, iztisnjeno iz semen muškatne vrtnice (latinsko ime Rosa rubiginosa), ki je samo sorodnik našega šipka (latinsko ime Rosa canina). Ne dela se ga z namokom (kot ste, domnevam, napačno razumeli), temveč se ga pridobiva s stiskanjem semen - podobno kot oljčno olje.
Lep dan,
toncika
Živijo g. Tončika
IzbrišiHvala za moder nasvet !! in hvala za pojasnilo glede šipkovega olja. Tudi sama sem si predstavljala da gre za olje stisnjeno iz semen, pa sem ob pisanju vse pomešala. Nisem pa vedela da je to samo daljni sorodnik našega šipka, vsaj po sliki sodeč. :) Se opravičujem.
Hvala in lep pozdrav,
Tajči.
Pozdravljena, Tončika.
OdgovoriIzbrišiVaša stran je res super, na njej najdem ogromno uporabnih podatkov. Hvala!
Me pa v povezavi z macerati še nekaj zanima: ali obstaja kakšna rastlina, ki se jo MORA macerirati svežo? Npr. za šentjanževko sem slišala, da se je nikoli ne suši, ampak jo je treba namakati svežo.
In nadalje: če delam macerat po hladnem postopku, je torej vseeno kdaj ga delam? Torej tudi sedaj, ko je zima?
Kakšna je v resnici razlika, če naredim npr. macerat iz ognjiča po toplem ali hladnem postopku? Zanima me kar se tiče učinkovanja in vsebovanja sestavin. Je kakšna razlika?
Pri kremicah sem sicer še začetnik in me zato skrbi, da krema ne bi uspela, če bi ji dodala macerat v hladni fazi. Bo sigurno uspela? Čeprav bo kremica že praktično narejena? Ker po tej logiki bi lahko katero koli olje dodala kremi v C fazi? Koliko % lahko dam macerata, da bo kremica še uspela, je kakšna omejitev? Moram pa verjetno to olje ravno tako upoštevat pri maščobni fazi, ne? Se opravičujem za toliko vprašanj, ampak zame je to vse tako novo in se mi zdi tako komplicirano. Ob vsaki izdelavi se mi poraja še 100 novih vprašanj :)
Hvala za odgovore in lepo nedeljo,
Tamara
Živjo Tamara,
Izbrišihvala za pohvale :) Zmeda je na začetku čisto normalna, vprašanja pa tudi. Nekaj uspelih krem pa bo veliko dvomov pregnalo :)
Kar se tiče maceratov: priporoča se uporabo sveže rastline za šentjanževko, meliso in smilj. Rastlino naberemo, pustimo v senci, da nekoliko oveni in nato namakamo. Izdelava macerata s suho rastlino (torej ognjič, kamilica, sivka itd) lahko poteka v kateremkoli delu leta, lahko tudi pozimi.
Razlika med "toplim" in "hladnim" postopkom je predvsem v času. Problem je v tem, da pri maceraciji na toplo olje ne sme doseči previsoke temperature (navadno se priporoča pod 40 stopinj Celzija), kar pa doma na domačem kuhalniku pogosto ne uspe. Zeliščarska tradicija priporoča počasno, hladno namakanje zaradi ohranitve sestavin, zatorej sklepam, da se pri toplem postopku nekatere stvari uničijo.
V hladni fazi kreme ste s količino sestavin precej omejeni. Odvisno je seveda tudi od emulgatorja, vendar pa se načeloma priporoča, da sestavine v hladni fazi ne presegajo 4-5%. To recimo lahko pomeni 3% macerata, 1% tokoferola, 0,6% Cosgarda in eterično olje. Vodnotopne sestavine (npr. hialuronat, pantenol itd) so manj problematične, veliko težavo predstavljajo prav maščobe. Olje, ki ga dodate v hladni fazi se seveda upošteva v maščobno fazo. Ravno tako je del kreme kot tista olja, ki ste jih uporabili v topli fazi.
Morda samo še to: macerati so močno blagi izvlečki. Njihov namen je predvsem neposredna uporaba na koži - torej nerazredčeni - in kot takšni tudi lahko blagodejno učinkujejo. Kot dodatek v kremah je njihovo učinkovanje zelo omejeno, saj je tudi njihova količina zelo majhna. Če bi radi maksimalno izkoristili njihov učinek, jih raje uporabljajte neposredno na koži :)
Lep dan,
toncika
Hvala za hiter odgovor! Potem pa nimam kaj, kot se čim prej lotiti dela ;)
IzbrišiHvala za vse,
Tamara
Najprej, lepo pozdravljeni in čestitke za blog!
IzbrišiŠe vedno sem zmeden ob "topli/hladni maceraciji".
Vsa leta sem v toplotni komori pri konstantni temperaturi 43 stopinj v vrhunskem olivnem olju obdelal svežo (dalmatinsko) šentjanževko in vedno dobil temno tekočino.
Ko pa sem pred kratkim pod enakimi pogoji obdelal posušeno šentjanževko (v Dalmaciji nabrano spomladi 2016), je barva zelo "švoh".
Sicer pa, če je posoda dobro zatesnjena, voda ne more izpariti. Stvar je torej kar zagonetna.
Hvala za komentar in LP
Pozdravljeni Ivo,
Izbrišiza šentjanževko se vedno priporoča izdelavo macerata iz sveže rastline, ne pa iz suhe. Ravno zato je bil vaš macerat iz suhe šentjanževke bolj "švoh" ;)
Lp
Tončka
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiFul dobro vse obrazlozeno. Sem sele zacetnik...
Zanima me dvoje. Kje imate kaksne tecaje?
In glede maceratov. Napisali ste da hladen postopek delamo s suhimi rastlinami in da je potrebno dat kozarec na temno. To je zdaj tretja razlicica ki sem jo slisala. Ena je da das na sonce, druga pa na toplo in svetlo, ne pa na direktno sonce. In zdaj sem zmedena... zanima me pa predvsem za macerate iz kamilice, ognjica, sivke in regrata.
Pozdravljena Matejka,
Izbrišido sedaj je bil organiziran samo en tečaj. Naslednjega planiram že nekaj časa, vendar preprosto časovno ne uspem spravit vsega skupaj. Manjka mi kakšna urica več v 24 urah, ki jih ima dan. :) Bo pa v vsakem primeru objavljeno na blogu nekaj tednov pred tečajem.
Glede maceratov je takole: slovenska zeliščarska tradicija pravi, da se macerate izdeluje na sončni svetlobi. Tuji zeliščarski viri in farmakopeja pa pravijo, da je potrebno macerate izdelati v temi. Ker gre vsekakor bolj verjeti napotkom strokovnjakov in izobraženih ljudi (hja, v tujini je za zeliščarski poklic potrebno opraviti univerzitetni študij!), sama smatram kot pravilnejši postopek tisti, ki priporoča izdelavo macerata v temi. Konec koncev je to tudi precej bolj logično, v kolikor želimo ohraniti čimveč lastnosti rastlinskega materiala in seveda olja: pomislite, da je eden izmed glavnih virov oksidacije poleg zraka pravzaprav svetloba. Svetloba pospeši žarkost in pospeši razpadanje določenih snovi rastlinskega izvora, poleg svetlobe pa imamo pri izpostavljenosti soncu še toploto, ki prav tako pospeši žarkost in razpadanje...
Skratka: ni nujno vsa tradicija dobra, vendar pa hkrati seveda ni nujno, da je vsaka znanost pravilna.
Lep večer,
toncika
Najlepse hvala za odgovore! :)
IzbrišiUpam na kaksen tecaj!
Lp
M
Zanima me ali lahko uporabiš macerat kot osnova za izdelavo mila po hladnem postopku?
OdgovoriIzbrišiLahko, vendar se morate pri tem zavedati, da se velika večina učinkovin, ki jih je olje uspelo izvleči, med postopkom saponifikacije pod vplivom temperature in NaOH poškoduje oz. uniči.
IzbrišiAvtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiEvo našla sem objavo sedaj pa nisem prepričana ,da sem prav razumela. torej želim narediti ognjičevo olje.. torej dam v stekleno posodo suhe cvetove in jih samo prelijem z olivnim oljem kolikor je cvetov ,nič več ne dodajam olja?ker sem nekje prebrala da mora bit razmerje 3/4 nekje pa 1/4... ali potem, če cvetovi vpijejo olje lahko olje dolivam al kako? Hvala za odgovor..
OdgovoriIzbrišipa še nekaj:))) , kje in kako je najbolje sušiti cvetove ognjiča? po objavah predvidevam, da na soncu ne:D hvala!
OdgovoriIzbrišiKot je v objavi zapisano: macerati so del zeliščarske tradicije zato zanje NI edinstvenega recepta in tudi ne navodil. Načinov priprave je več, prav tako so razmerja med oljem in rastlinskim materialom lahko različna in različen je postopek. Zato boste nekje našli razmerje 1/3 in 2/3, nekje 1/4 in 3/4 in tako naprej. Po farmakopeji je priporočena količina 150 g suhih cvetov ognjiča na 1000 g olja, pri čemer se macerira 30 dni (vir: Manuale delle preparazioni erboristiche, 2012).
IzbrišiKaterim razmerjem boste sledili, je vaša odločitev. Noben recept ni "pravilen" in noben recept ni "napačen". Važno je le, da so cvetovi VEDNO pokriti z oljem - če olje vpijejo, boste morali olje dodati. Po 30-40 dneh maceracije vse skupaj precedite in filtrirate, rastlinski material pa dobro ožamete.
Kar se tiče sušenja ognjiča: vse zdravilne rastline se suši v senci, na suhem in zračnem prostoru. Cvetove se nabira, ko so povsem odprti. Da je sušenje lažje, se venčne listke potrga s čaše in se jih suši posebej (tako se cvet ne bo ponovno zaprl).
Bom upoštevala te dragocene nasvete! Hvala, res mi je bilo v veliko pomoč!
IzbrišiLp,Nina
Pozdravljeni,
IzbrišiDodal sem 50g suhih cvetov na 1000g olja in je zadeva že precej gosta, recimo da spravim še mogoče 10-20g, nikakor pa 150g suhih cvetov...a je kakšna finta?
Lp
Živjo,
Izbriši150 g cvetov ognjiča (brez cvetnega dna, torej načeloma samo venčnih listov) na 1000 g olja je "farmacevtska" doza. Kakšno opremo in kakšne trike uporabljajo, ne bi vedela, zagotovo pa nekaj, kar rastlinski material dodatno "stisne". V domači izdelavi se navadno držimo načela "kolikor gre" - torej vzamemo kozarec, "nabašemo" toliko cvetov, kot nam uspe in nato zalijemo z oljem ter čez nekaj dni pogledamo, koliko olja je rastlinski material popil in ga po potrebi dolijemo. Drugih trikov žal ne poznam.
Lp
Pozdravljeni.
OdgovoriIzbrišiMene pa zanima maceracija smrekovih vršičkov - nikjer ni namreč nič napisanega o tem.
Se jih lahko sveže nabrane (ne vem, kako bi se jih posušilo, če sploh) polije z olivnim oljem in pusti stati 6 tednov?
Bi bil takšen oljni izvleček za pripravo mila po hladnem postopku?
Hvala vnaprej lp
Živjo,
OdgovoriIzbrišisveži smrekovi vršički se navadno macerirajo s sladkorjem za izdelavo sirupa. O uporabi vršičkov za izdelavo oljnih maceratov še nisem slišala in po vsej verjetnosti tudi nimajo nobene posebne učinkovine, ki bi bila topna v olju. Maceriranje bi bilo potemtakem prej kot ne... nesmisel.
Lp,
toncika
Za maceracijo s sladkorjem vem, zanimalo me je glede oljnega izvlečka, ker jih gospod, ki prodaja Vilinska mila, uporablja pri izdelavi mila. Kaj menite, kako bi se jih potemtakem lahko uporabilo pri izdelovanju mila?
OdgovoriIzbrišiHmm... ne vem. Zavedajte se, da je ogromno, zares ogromno stvari zgolj marketinška poteza. In tudi smrekovi vršički bodo po vsej verjetnosti le prodajni trik... Preden se sprašujete o možnosti uporabe, se povprašajte o smotrnosti uporabe...
IzbrišiKakorkoli: po vsej verjetnosti smrekove vršičke pusti, da ovenijo ali pa jih povsem posuši, nato pa normalno macerira v olju. Kako jih posuši... se mi niti ne sanja. Izdelek (in postopek) si je najbrž zamislil in izmislil sam, saj se po mojih podatkih iz smrekovih vršičkov v kozmetiki ne uporablja ničesar.
Se zelo strinjam z vami.
OdgovoriIzbrišiNajlepša hvala za odgovor.
Pozdravljeni.
OdgovoriIzbrišiBerem zgornje komentarje in se sprašujem: če se večina učinkovin v maceratih, če jih uporabimo za izdelavo mila, uniči, kako naj potem naredim ognjičevo milo?
Živjo,
Izbrišino, ravno to je vprašanje pri milih. Kolikšen učinek ima dejansko snov, ki je dodana v milu?
Če si preberete še komentarje v drugih objavah o milih, se vam bo porodilo tudi drugo vprašanje: ali je smiselno izdelati ognjičevo, kamilično ali pač drugo "zdravilno" milo? Milo je milo in njegova naloga je umiti. S kože ga speremo v nekaj minutah in od njega ostane bore malo, še manj pa od takšnih in drugačnih blagodejnih sestavin. Milo mora umiti, ne pa zdraviti, odpraviti vrsto kožnih bolezni in tegob. Za tisto so mazila in kreme, ki na koži ostanejo dlje časa oz. se vanjo vsaj deloma vpijejo.
Ognjičevo milo izdelate klasično, po hladnem postopku, ognjičev macerat pa dodate po sledi. Vendar od mila pričakujte le to, da bo milo. Ničesar več.
Lp
toncika
Pozdravljena,
Izbrišiše enkrat pohvale za vaš blog. Od vse literature, ki jo imam in vseh možnih blogov, vedno dobim pri vas vse in predvsem smiselno utemeljene odgovore.
Zanima me, če bi lahko zgoraj navedeno sušenje in maceriranje ognjiča (postopek ter razmerje ognjiča z oljem), upoštevala tudi pri ostalih rastlinah, npr. sivka, rožmarin, kamilica?
Kdaj je najbolj smiselno pobirati rastline za sušenje?
Hvala za odgovor.
Lep pozdrav,
Anja
Živjo,
Izbrišihvala za pohvalne besede :)
Seveda lahko enak postopek uporabite tudi za ostale sestavine. Edina izjema so tiste rastline, iz katerih je potrebno macerat izdelati obvezno iz sveže rastline, npr. melisa in smilj. Razmerje ni tako zelo pomembno - važno je, da so rastline povsem pokrite z oljem skozi celoten postopek maceriranja.
Rastline pobiramo v njihovem najboljšem balzamičnem obdobju - kot da bi rastline pobirali za čaj. Zato ognjič pobiramo sproti, med cvetenjem. Enako kamilico in sivko. Rožmarin lahko načeloma skozi celo leto, vendar je bolje spomladi ali poleti. Nabiramo vedno na sončen dan, bolje je, če je dan poprej tudi sončen.
Lp,
toncika
Živjo,
OdgovoriIzbrišiberem vse te komentarje in na žalost nisem našla prav tisto kar mene najbolj zanima......torej.
Nabrala sem sveže liste melise jih malo narezala in dala v stekleni kozarec. Do vrha sem jih prelila z olivnim oljem in dobro zaprla z pokrovom. Sedaj me zanima ali naj to stoji kake 3 tedne na soncu kakor kamilice in šentjanževka ali moram dati v senco dokler ne odlijem v steklenico in shranim v temen prostor od koder ga bi uporabljala za masažo telesa.
Hvaležna bom vsakega vašega nasveta ...........
Lep sončen pozdravček,
malasmehica
Živjo,
Izbrišioprosti za pozen odgovor, vendar sem bila cel teden v tujini na sejmu in sem šele sedaj spet priklopljena :)
Vse macerate naj bi se izdelovalo v temnem prostoru. Izpostavljanje macerata soncu pospeši žarkost olja, zaradi česar se macerat hitreje pokvari. Ne glede na to, kaj pravi tradicija. Vsako rastlinsko olje se zaradi izpostavljenosti UV žarkom in seveda toploti hitreje oksidira ter posledično pokvari.
Lp
toncika
Pozdravljeni,
OdgovoriIzbrišimi lahko svetujete ali bi bilo dobro sončnično olje iz trgovine za macerate? Kupila bi hladno stiskano, ekološko sončnično olje, ali bi morala še na kaj paziti. Olivno tudi imam, vendar je malo dražje in sončnično mi deluje boljše za namakane sivke in ognjiča. Za rožmarin pa bi uporabila olivno olje.
Še en laični nasvet: koliko časa približno sušite rastline?
Najlepša hvala za vaš odgovor.
Lep večer želim,
Anja
Živjo,
Izbrišitudi vam se opravičujem za pozen odgovor, žal je tujina marsikje še vedno brez wi-fi povezave...
Sončnično olje obstaja v dveh različicah: visoko oleinsko in visoko alfalinolejsko olje. Prvo vsebuje visoko vsebnost oleinske kisline (če se ne motim okoli 70%) in je zaradi tega bolj odporno na oksidacijo in na žarkost. Velika večina sončničnega olja, ki ga dobite v trgovini, spada med to vrsto olja. Obstaja pa tudi visoko alfalinolejsko olje, ki je neodporno na oksidaijco in ima visoko količino alfa linolejske kisline. To je pravzaprav "pravo" in "naravno" sončnično olje. Slednje ima precej krajši rok trajanja in je zato nekoliko manj primerno za izdelavo maceratov.
Pri izbiri sončničnega olja zato bodite predvsem pozorni na vsebnost obeh kislin in seveda na rok uporabe, ki mora biti čim daljši. Ne kupujte olja, ki ima rok uporabe čez kakšne tri ali štiri mesece :)
Sušenje rastlin je odvisno od same rastline. Sivka je suha v nekaj dneh, rožmarin potrebuje več časa, za dobro posušen ognjič pa je bolje čakati tudi kakšen teden ali dva. Še posebej cvetni koški ognjiča so zelo trdovratni za sušenje, nepravilno ali nezadostno posušen material pa lahko splesni. Če niste prepričani, da je rastlina suha, raje pustite kakšen dan več. Obvezno pa sušite v senci, na zračnem prostoru in seveda v tanki plasti, razprostrti na tkanini. Sivko lahko sušite tudi v manjših šopih, obešenih navzdol.
Lp
Pozdravljeni,
OdgovoriIzbrišiali lahko naredim macerat materine dušice? Je bolje iz sveže ali posušene rastline?
hvala
Zivjo,
Izbrišiseveda lahko, ceprav zanj se nisem slisala. Iz suhe rastline.
Lp
Zdravo!
OdgovoriIzbrišiNaredila sem macerat ki vsebuje calendula basis soja olj in s tem oljem sem prelila sivko.olje že vsebuje tokoferol ali je potem potrbno še dodajati vitamin.Kožo neguje in pomirja.sojino olje se hitro vpija v kožo in je nežno.Vprašanje-Potem pa bi dodala malo mct oil za boljši občutek nemastnosti10 % ne glede na to da je jodovo število sojinega olja 131(torej hitreje sušljivo na zraku in dobro vpijajoče).dodala bi še eterično olje sivke.No zdaj me pa res zanima ali sem to pravilno zasnovala?Toliko informacij pa upam ,da sem jih vsaj pravilno uporabila.
lp
Mia
Živjo Mia,
Izbrišidodatnega tokoferola načeloma ni potrebno dodajati, vendar pa naj bo jasno, da ne bi škodil :) Če želite, lahko dodate tudi mct. Razmerje enega in drugega olja določite sami. Pri tem ni možno narediti napake - dognati morate, kakšen končni učinek vam najbolj ustreza. Glede et. olja sivke pa je vse odvisno, za kaj boste olje uporabljala. Če je za masažo, se držite aromaterapevtskih količin. Če je le za kozmetično rabo, dodajte toliko, da vam bo prijetno dišalo.
Lp
ojla!
OdgovoriIzbrišiAli mora biti lanolin in tokoferol v hladilniku?
lp
Tako lanolin kot tokoferol moramo hraniti v dobro zaprtih posodah na hladnem (ni potrebno v hladilniku), suhem in po možnosti temnem prostoru.
IzbrišiZdravo!
OdgovoriIzbrišiNaredila sm macerat iz smilja,ognjiča in sivke in vsi trije so mi uspeli.Korenčkov macerat imam občutek da diši malo po kislem.Vse sm naredila tako kot ste rekla.Posušila sm malo korenje dala v steriliziran kozarec ga prelila in imela v temnem prostoru.Kje sem lahko naredila napako?Melisin macerat pa ima čuden vonj pa me zanima če ima nasplošno čuden vonj.Moja babica ima luskavico pa sm ji mislila naresti negovalno olje za telo 100 ml.Dala bi 30 gr smiljnega macerata,20 gr sivkinega macerata,2gr tokoferola,10 gr lisolecitina bi rastopila v avokadinem olju.Bo to vredu ?Pa par kapčjic eter.olja sivke bi dodala.Se lahko maže tudi po predelih kjer je koža bolana.To bo samo negovalno olje za kožo,ne zdravilno kot dobiš razna mazila v lekarni za luskavico.Lepo pozdravljeni
Živjo,
Izbrišikorenčkov macerat se zelo, zelo, zelo rad ponesreči. Že kanček preveč vlage v korenju lahko pokvari macerat. Vse skupaj zavrzite in ne sekirajte se preveč - niste ne prva ne zadnja, ki ji macerat ni uspel :)
Vsi macerati (ja, tudi melisa) imajo čuden vonj. Če ste pričakovali svež in prijeten vonj - kot je pravzaprav vonj melise, ste napačno pričakovali. Tudi kamiličen macerat nima ravno vonja po kamilicah... meni najljubši po vonju ostaja macerat smilja, in ta je tudi edini, ki ga uporabljam. Ostali mi preveč... smrdijo :)
Za babico bo takšnole olje najbrž dobro, poskusite :)
Lp
Pozdravljeni,
OdgovoriIzbrišizanima me po kakšnem postopku vi macerirate smilj?
Hvala in lp
Živjo,
Izbrišiče imam na voljo sveže pobrano cvetje, pustim, da močno ovene, nato ga dam v kozarec, povsem pokrijem z oljem (sama imam najraje riževo) ter dobro zaprem. Če imam na voljo le suho cvetje, ga le preprosto dam v kozarec in prekrijem z oljem. V obeh primerih čez nekaj dni preverim, ali je morda potrebno doliti olja ali ne, nato pa pustim macerirati 30-40 dni, v temnem prostoru. Precedim in otisnem, to je to.
Macerirajte - če se le da - v temnem prostoru. Prepričanje, da je potrebno macerirati na soncu, izvira iz tradicionalne prakse, vendar nima podlage. Sončna svetloba in toplota sta prvi in največji sovražnik olju, saj sta povodnika za oksidacijo in tvorbo prostih radikalov.
Lp
Toncika
Pozdravljena Tončka. Hvala za vse informacije, ki jih tako radodarno objavljaš in deliš, super si!
OdgovoriIzbrišiDoma imam letos veliko posušene arnike, pa bi rada naredila macerat- a je primeren postopek, ki je opisan zgoraj (hladen postopek, 40 dni)? Moram biti pri arniki na kaj še posebej pozorna?
Živjo,
Izbrišihvala za pohvale :)
Postopek je primeren tudi za arniko. Enostavno prelijte z oljem in pustite macerirati. Edina stvar, na katero morate biti pozorni je, da po prvih nekaj dneh preverite, ali je rastlinski material še vedno povsem prelit z oljem.
Lp
Kar se tiče maceracije smrekovih vršičkov bi samo pripomnil, da verjetno v smreki so v olju topne učinkovine. Če ne drugega smreka. Pri pripravi smrekovega mazila se npr. smolo segreje v olju, ki smolo topi (tudi sicer se madeži smole z rok dobro odstranijo z oljem), tako da verjetno brez smisla to ni?!
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni,
Izbrišiv kozmetiki se iz smreke uporablja samo eterično olje. Uporaba smrekove smole v mazilu ne spada več v kozmetiko, temveč na zdravstveno področje.
V vsakem primeru je potrebno ločiti med topnostjo sestavin, ki nas v danem trenutku zanimajo in ki so v posameznem delu rastline. Ne moremo kar preprosto reči "smreka je topna v olju". To bi bila največja napaka. Kamilica ima npr. v cvetovih tako vodotopne kot lipofilne snovi. Vsaka izmed njih ima drugačne lastnosti, zato bomo našli na tržišču tako vodnoalkoholni izvleček kot oljni macerat.
Za smrekove vršičke ni podatka o uporabi v kozmetiki. Da bi vedeli natančno, katere koristne snovi vsebujejo, v katerem mediju so topne in kakšen bi lahko bil njihov namen v kozmetiki, bi bilo potrebno opraviti kakšno analizo. Vendar pa po vsej verjetnosti kakšnega posebnega kozmetičnega učinka nimajo... pač, niso vse rastline primerne za uporabo v kozmetiki.
Lp
Pozdravljena,
OdgovoriIzbrišivedno, ko se kaj sprašujem na temo domače kozmetike in ne vem odgovora, najprej pogledam na vašo spletno stran in skoraj vedno najdem informacije. Imam eno vprašanje v zvezi z maceratom korenja - lahko da ste že podali odgovor na to temo, a sem ga spregledala. Najprej sem korenje dva dni sušila in potem nekaj tednov macerirala na okenski polici. Ko sem pred dnevi odprla steklenico, mi je olje kar začelo teči ven (kot da bi zavrelo). Olje mi sicer ne smrdi, vendar se sprašujem, ali olje uporabno ali ne (naredila sem že nekaj maceratov iz zelišč, a se mi to še ni zgodilo). Že vnaprej hvala za odgovor in lep dan še naprej, Meta
Pozdravljeni,
Izbrišimacerat korenja je eden izmed najtežjih maceratov, saj korenje vsebuje veliko vode in se zato med maceracijo rado... pokvari. Sušeno (vendar ne čisto suho) korenje namočimo v olje. Pazimo, da olje povsem prekrije rastilnski material. Premešamo, zapremo, maceriramo. Dobro je, da redno in sproti pregledujemo, ali se pod oljem nabira tekočina - voda, ki jo korenje vsebuje in izloči. V tem primeru je treba olje in vodo ločiti, rastlinski material pa pregledati in po potrebi zavreči in nadomestiti z novim, saj rastlinski material v stiku z vodo začne gniti. Najbrž se je vam zgodilo prav to. Neuspel macerat je bolje zavreči.
Lp
Tončka
Pozdravljena!
OdgovoriIzbrišiBrskam po spletu in ne najdem...Zanima me, kaj se zgodi, če ognjič pri maceraciji v olivnem olju pustim kar noter in kozarce po 40 dne kar z ognjičem vred spravim na temno mesto? Ali se iz ognjiča začnejo lužiti kakšne škodljive snovi? Lp, Renata
Pozdravljeni,
IzbrišiTudi če pustite ognjič dlje časa v olju, se iz njega načeloma ne izlužijo nobene strupene snovi. Je pa vprašljiv smisel takšnega početja. Po maceriranju namreč je rastlinski material iztrošen, počasi bi se začel postopek degradacije. Če olja ne precedite in filtrirate temveč ga iz kozarca vsakokrat vzamete takšnega, kot je, imate pravzaprav prvih nekaj vzorcev bolj "švoh" olja, potem malček bolj konkretnega, nazadnje, ko bi iztisnili še zadnje kaplje iz rastlinskega materiala, pa najbolj koncentriranega olja. Z direktnim filtriranjem in iztiskanjem si zagotovite, da je vse olje, ki ga iz macerata dobite, enakomerno in homogeno nasičeno z učinkovinami. Olje, ki ga rastlinski material zadržuje v sebi, je namreč najbolj bogato. Škoda bi bilo, da bi se mesece mazali z nečim manj koncentriranim, nato pa s pravo bombo :)
Lp
Tončka
Vprašanje: Smiljo sem narezano dala v stekleni kozarec in prilila domače olivno olje ter ga za 40 dni postavila v zaprto omaro na balkonu, kjer je bilo letos zelo vroče.Večkrat sem ga tudi premešala z leseno vilico Danes 11. 8. sem smiljo iztisnila skozi gazo. Olje je boj temne barve, vendar zelo dišeče po roži smilja. Prosim napišite, če ga lahko uporabljam tako pred sončenjem, po sončenju in po vsakodnevnem tuširanju. Hvala za odgovor.
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni,
Izbrišimacerat iz smilja lahko uporabljate prav za vse, kar vam srce poželi. Pred sončenjem (opozarjam seveda, da to ni zaščitno olje!), po sončenju, po tuširanju, kot dodatek v kremah in losjonih, kot osnovo za druge oljne mešanice itd.
Lp
Tončka
Pozdravljena, šele danes sem opazil vašo stran ko sem preučeval izdelavo maceratov. Ali poznate rastlino ranjak? Bi se dalo iz nje narediti macerat,potem pa v kombinaciji z ognjičevim maceratom in čebeljim voskom naredit kremo za kožo... Mogoče bi še dodal šentjanževko. Kakšno mnenje,recept za mojo neizkušenost bi bil zelo dobrodošel.
OdgovoriIzbrišiHvala in lep pozdrav,Andraž