 |
| Methyl glucose sesquistearate |
Methyl glucose sesquistearate je eden izmed mnogih emulgatorjev, ki jih lahko uporabljamo tudi v domači kozmetiki. Ne vsebuje sestavin, pridobljenih z etoksilacijo; izdelan je iz naravnih obnovljivih virov ter je dovoljen v naravni kozmetiki (Ecocert standard). Je precej enostaven za uporabo in zato primeren tudi za začetnike.
Dobavljiv je v nekaterih nemških, poljskih in italijanskih spletnih trgovinah pod zelo različnimi komercialnimi imeni.
Po izgledu je to trd, voskast emulgator, ki je naprodaj v obliki drobnih peletov ali granul rumenkaste barve. Emulzije so bele, svetleče. Emulgator sam po sebi daje neviskozne emulzije, ki na koži delujejo precej lahko.
Emulgator dobro prenaša tudi višje količine elektrolitov ter zahtevnejše sestavine kot so npr. rastlinski izvlečki ali proteini in njihovi derivati.
Formuliranje
Methyl glucose sesquistearate je neionski emulgator z vrednostjo HLB 12 (več o HLB v eni od prihodnjih objav). Primeren je za izdelavo emulzij tipa olje v vodi (O/V). Z njim lahko izdelamo kompaktne kreme in tudi losjone ali mleka za telo. Spada med lipidne emulgatorje, zato ga dodajamo v fazo B (maščobno fazo). Za stabilizacijo emulzije nujno potrebuje stabilizatorje vodne faze (ti. zgoščevalce), za večjo stabilnost je priporočljiva tudi uporaba zgoščevalcev maščobne faze. Stabilnost emulzije je pogojena tudi s pH vrednostjo: emulgator daje stabilne emulzije v območju pH 3.5-8.5 v primeru krem in v območju pH 5.5-8.5 v primeru losjonov oziroma mleka.
Methyl glucose sesquistearate je neionski emulgator z vrednostjo HLB 12 (več o HLB v eni od prihodnjih objav). Primeren je za izdelavo emulzij tipa olje v vodi (O/V). Z njim lahko izdelamo kompaktne kreme in tudi losjone ali mleka za telo. Spada med lipidne emulgatorje, zato ga dodajamo v fazo B (maščobno fazo). Za stabilizacijo emulzije nujno potrebuje stabilizatorje vodne faze (ti. zgoščevalce), za večjo stabilnost je priporočljiva tudi uporaba zgoščevalcev maščobne faze. Stabilnost emulzije je pogojena tudi s pH vrednostjo: emulgator daje stabilne emulzije v območju pH 3.5-8.5 v primeru krem in v območju pH 5.5-8.5 v primeru losjonov oziroma mleka.
Zahteve emulgatorja, formuliranje in postopek emulgiranja se spreminja glede na konsistenco oziroma končno viskoznost emulzije. V primeru kreme oziroma kompaktne emulzije se emulgator uporablja v količinah od 2-4%. Pri tem zahteva 20-40% maščobne faze, v maščobno fazo se poleg olj in masel štejejo tudi emulgator ter koemulgatorji ali zgoščevalci maščobne faze. Ker emulgator sam po sebi ne daje viskoznih emulzij, moramo za doseganje kompaktne kreme dodati tudi zgoščevalce maščobne faze kot npr. cetilni alkohol, cetearilni alkohol, gliceril stearat, cetil palmitat itd. Zgoščevalce maščobne faze dodajamo v količinah od 2-7%, pri čemer se moramo zavedati, da le-ti močno vplivajo na mazljivost kreme in na občutek lahkosti na koži. S povečanjem količine stabilizatorjev vodne faze (ksantan gumi ali drugi) lahko primerno zmanjšamo količino zgoščevalcev maščobne faze in izboljšamo reološke značilnosti emulzije.
V primeru losjona ali mleka se emulgator uporablja v količinah od 2-3%, pri čemer je njegova zahteva po maščobni fazi od 15-25%. Tudi v tem primeru se v maščobno fazo poleg olj in masel štejejo tudi emulgator in zgoščevalci maščobne faze. Za izdelavo mleka ali losjona je nujno potrebna uporaba stabilizatorja vodne faze in manjša količina zgoščevalcev maščobne faze - do 3%.
Uporaba
Ker je methyl glucose sesquistearate voskast emulgator, ga moramo za izdelavo emulzije segreti. Kot smo videli v objavi Emulzija v praksi, moramo ločeno segrevati fazo A in fazo B. Šele ko obe fazi dosežeta želeno temperaturo, ju združimo.
V primeru, da izdelujemo emulzijo z nižjo vsebnostjo vode (kompaktne kreme), moramo fazi A in B ločeno segreti na 65º Celzija. Ko dosežemo temperaturo, fazi združimo tako, da fazo B (maščobno fazo) vlijemo v fazo A, nato pa s paličnim mešalnikom dobro premešamo, dokler ne dosežemo bele, homogene emulzije.
Pri mešanju s paličnim mešalnikom moramo biti pozorni, da ne vmešamo preveč zraku v emulzijo. Zrak ustvari penasto kremo, ki je vse prej kot lepa na pogled (čez čas izgleda kot sesirjena skuta), poleg tega pa količina vtepenega zraku vpliva tudi na stabilnost emulzije.
Če izdelujemo emulzijo z nekoliko večjo vsebnostjo vode (mleka ali losjoni), moramo fazi ločeno segrevati do 80º Celzija. Ko dosežemo temperaturo, fazi združimo tako, da fazo B vlijemo v fazo A. Nato pa s paličnim mešalnikom mešamo, dokler se ne ustvari bela, homogena emulzija.
Emulzijo nato pustimo, da se ohladi, pri čemer moramo med ohlajanjem neprestano mešati. Ko temperatura emulzije pade pod 40º Celzija, lahko dodamo fazo C. Nazadnje seveda preverimo pH in ga po potrebi popravimo.