Hidrolati ali cvetne vode

Hidrolat, hidrosol ali rožna voda je največkrat stranski produkt pri parni destilaciji eteričnega olja. Pri parni destilaciji se voda, ki se nahaja pod rastlinskim materialom, upari, in v obliki pare prehaja skozi dele rastlin (cvetje, listje, iglice itd). Iz destilacijskega kotla para preide v serpentino, kjer se počasi ohlaja in preide v obliko tekočine. Eterično olje zaradi svoje nižje gostote splava na površje, spodaj pa ostane voda – hidrolat.
 

Ko para prehaja skozi rastlinski material s seboj seveda odnese mikroskopske kapljice eteričnega olja, vendar pa hkrati odnese tudi veliko vodotopnih snovi. Te vodotopne snovi so skupaj z minimalno količino eteričnega olja, ki ostane v hidrolatu, nosilci vonja, arome in blagodejnih učinkov.

Kakovost hidrolata je močno odvisna od tega, iz katere faze destilacije prihaja. V začetni fazi destiliranja je voda (hidrolat) najbolj bogata z vodotopnimi sestavinami, zato je hidrolat iz prve tretjine postopka načeloma najboljši. Nekateri proizvajalci ne ločijo vode z začetka destiliranja od kasnejših, zredčenih hidrolatov, zato lahko na trgu najdemo zelo različne hidrosole. 
 

Žal pri nakupu ne moremo vedeti, iz katere faze destilacije prihaja naš hidrolat, vendar pa imamo mnogo drugih znakov, ki nakazujejo njegovo kakovost. Pri nakupu bodite pozorni, da je hidrolat čist in da ne vsebuje alkohola. Nekateri hidrolati v prodaji ne vsebujejo konzervansov, zato jih morate hraniti v hladilniku in porabiti čimprej oz. jim dodati konzervans.
 

Hidrolati v kozmetiki
Poleg kulinarične uporabe se hidrolati uporabljajo predvsem v kozmetični industriji. Medtem, ko se v kuhinji pojavljata predvsem hidrolat vrtnice in hidrolat pomarančnih cvetov, lahko najdemo v kozmetičnih izdelkih precej višje število hidrolatov.
 

Zavedati se moramo, da so zaradi postopka pridobivanja hidrolati načeloma nežne sestavine, s širokim vendar blagim načinom delovanja. Hidrolatov je ogromno, v zadnjih letih se sploh zdi, da je na razpolago vedno več novih in posebnih hidrolatov, ki obljubljajo čudeže. Vendar je zares »aktivnih« in »uporabnih« hidrolatov le peščica, ostali pa, žal, spadajo v večno polje prepričljivega marketinga.
 

Tako se kozmetična industrija še vedno zanaša le na nekaj najpomembnejših hidrolatov: hidrolat vrtnice, pomaračnih cvetov, sivke, rimske kamilice, nepozebnika ter plavice.
 

Kakovosten hidrolat vrtnice čudovito diši, v kozmetiki je pa je poleg vonja cenjen tudi zaradi njegovih pomirjevalnih lastnosti na kožo. Odličen je za suho in pusto kožo, saj jo osveži in navlaži. Enako očarljiv vonj ima tudi hidrolat pomarančnih cvetov. Primeren je za vse tipe kože, še posebej za občutljivo in razdraženo.
 

Hidrolat sivke je najbolj vsestransko uporaben hidrolat, saj je primeren tako za otroke kot za odrasle in odlično neguje prav vsako vrsto kože. Je odličen za pomirjanje srbečice (npr. po pikih insektov), za pomirjanje od sonca razdražene kože ali po britju. Enako vsestransko uporaben je tudi hidrolat rimske kamilice, ki pomirja vneto, razdraženo kožo. Je zelo blag hidrolat in se ga lahko uporablja tudi za nego predela okoli oči ter v izdelkih za otroke. 
 

Poleg hidrolata rimske kamilice se lahko na predelu okoli oči uporablja tudi hidrolat plavice. Oba sta dobrodošla pri utrujenih, zabuhlih očeh, saj pomagata pri odpravljanju rdečice in suhosti očesne sluznice.
 

Vsi zgoraj našteti hidrolati so tudi nekoliko adstringentni (ožijo pore), vendar pa noben ne prekosi hidrolata nepozebnika. Destilat nepozebnika (ali hamamelisa) je zaradi vsebnosti taninov odličen pri negi aknaste, mastne in nečiste kože. Prav zaradi vsebnosti taninov lahko pri posameznikih sproži alergično ali preobčutljivostno reakcijo, zato bodite pri njegovi uporabi pazljivi.
 

Uporaba
Hidrolati so v svoji osnovi sestavljeni predvsem iz vode, zato spadajo v vodno fazo emulzij ali drugih kozmetičnih izdelkov. Z izjemo hidrolata hamamelisa jih lahko uporabljate tudi v zelo visokih odstotkih.
 

Hidrolati imajo nekoliko kisel pH (hidrolat kamilice ima npr. pH vrednost med 4 in 5), kar moramo deloma upoštevati pri formuliranju. Deloma zaradi kislega pH, deloma pa tudi zaradi vsebnosti taninov je hidrolat hamamelisa slabo združljiv s poliakrilatnimi zgoščevalci. Gel iz Carbomerja, Carbopola in podobnih zgoščevalcev zvodeni in izgubi svojo strukturo po dodatku hidrolata nepozebnika.
 

Zanesljivega podatka o odpornosti hidrolatov na toploto ni, zato so mnenja o možnosti uporabe včasih precej raznolika. Nekateri zagovarjajo, da se med segrevanjem aktivne sestavine hidrolata uničijo (npr. tanini nepozebnika), drugi pa oporekajo, da je že med pridobivanjem hidrolat pravzaprav segret ter da mu dodatno segrevanje ne more škoditi. Zagotovo pa se med segrevanjem zmanjša aroma ter vsebnost eteričnih olj. Osebno se držim načela, da »zihr je zihr« in hidrolate uporabljam predvsem na hladno – torej za izdelavo emulzij brez segrevanja ali za izdelavo gelov, serumov ipd.
 

Hidrolate lahko v vsakdanji negi (z izjemo nepozebnika) uporabljamo čiste kot tonike za obraz. Zaradi kisle pH vrednosti in negovalnih lastnosti in bodo odlično osvežili in tonificirali kožo. Poleg tega jih lahko uporabimo tudi v emulzijah, gelih, v maskah in nežnih čistilnih losjonih ter za izdelavo dišečih osvežilnih vodic. Še posebej hidrolat vrtnice in hidrolat pomarančnih cvetov sta s svojim edinstvenim vonjem primerna za izdelavo parfemskih dišečih pršil.