Kot sem najbrž že nekje omenila, se moram za vse znanje zahvaliti predvsem tuji strokovni in ljubiteljski literaturi. V slovenskem jeziku žal, kolikor vem, ni mogoče dobiti zanesljive in predvsem dovolj strokovne literature, zato na tem seznamu ne boste našli nobenega vira v slovenščini. Knjig s seznamom lepotilnih mask iz pretlačenega sadja osebno ne upoštevam med uporabno literaturo, prav tako ne morem upoštevati med strokovno (ali kvalitetno ljubiteljsko) literaturo knjige, ki podajajo zgolj kopico približnih formul in receptov (v stilu ena žlica tega in kanček onega), brez potrebne teoretične razlage in brez preverjanja posameznih sestavin.
Zavedam se, da bo marsikomu ta seznam tuje literature povzročal ogromno težav. Poznavanje strokovnega izrazja je ključ do razumevanja navedene literature. Izmed obilice strokovne in zares močno tehnične literature sem skušala izluščiti nekaj tistih, ki so napisane v bolj poljudnem in poljudnoznanstvenem jeziku in so torej nekoliko lažji za razumevanje.
V ospredju so zagotovo razne spletne strani, forumi, blogi ipd, kjer lahko dobite ogromno informacij, hkrati pa tudi povprašate za nasvet in pomoč. Seveda sem na seznam vključila tiste, ki jih sama dobro poznam in za katere menim, da so tehnično dovolj podkovani. Tako bi se med spletnimi viri lahko znašel tudi kakšen francoski blog ali forum, vendar jih žal ne poznam dobro in o katerih torej ne morem veliko povedati.
Drug pomemben vir informacij pa so znanstvene študije, objavljene v spletnih ali tiskanih revijah. Ko iščete informacije o npr. tamanu olju, ne upoštevajte kot vira informacij prodajalca, temveč znanstvene študije. Prodajalec lahko napiše, da tamanu olje vsebuje ta in oni vitamin ter da ima tako pa ono lastnost, da zdravi in celi rane in blablabla. Seveda vsebuje vitamine, vendar so količine tako majhne, da imajo na kožo neznaten vpliv, olje pa ostane olje: triglicerid. Informacije o vaših sestavinah iščite pri preverjenem viru, iščite torej znanstvene dokaze in študije.
Čisto na koncu – pa zato ni nič manj pomemben – sem podala še seznam tiskane literature. Izbrani naslovi so, kot sem že dejala, bolj blizu poljudnoznanstvenega jezika, zato precej bolj razumljivi kot izrazito tehnična in strokovna literatura. Žal je mnogo izmed spodaj naštetih knjig nemogoče dobiti v Sloveniji, nekatere (npr. knjige italijanskega kozmetologa Proserpia) pa je zelo težko dobiti tudi v tujini, saj gre za redke in precej drage knjige. Vsekakor njihova redkost in cena odtehtata vsebino.
Poleg naštetih spletnih strani in knjig naj bodo vaši osnovni viri informacij za posamezne sestavine tehnični spremni listi proizvajalca. Ne zanašajte se na informacije, ki jih podaja prodajalec, saj so lahko zavajajoče, nepopolne ali pa niso ažurne. Najbolj zanesljive so tiste informacije, ki jih poda proizvajalec, zato vedno poiščite originalne spremne liste. Z nekoliko truda jih dobite na spletu.
Ljubiteljski spletni forumi, skupnosti, blogi
Chemists corner: www.chemistscorner.com
Spletna stran, baza podatkov in forum, ki ga je osnoval kozmetolog Perry Romanowski. Smisel foruma je razvoj in medsebojno izmenjavanje informacij na vsakem nivoju: od čistega začetnika do pravih kozmetologov. Na forumu sodeluje veliko poklicnih kozmetologov, ki so pripravljeni pomagati, vendar so včasih njihovi odgovori močno tehnični in zato težji za razumevanje. Za aktivno sodelovanje se je potrebno registrirati. Velja opozoriti, da so tako kozmetologi, ki sodelujejo, kakor tudi večina uporabnikov, usmerjeni v konvencionalno kozmetiko, zato so tudi formule in nasveti polni sestavin, ki ne spadajo v naravno kozmetiko.
L'angolo di Lola: http://lola.mondoweb.net
Italijanska spletna skupnost, ki združuje vse ljubitelje domače izdelave naravne kozmetike pod pokroviteljstvom (in znanjem) administratorke Lole. Tudi na tem forumu sodeluje nekaj uglednih kozmetologov. Forum je zelo dobro sestavljen in bogat z vsebinami, za sodelovanje se je potrebno registrirati in držati postavljenih pravil. Je eden izmed bolje organiziranih in bogatih spletnih virov z informacijami, recepti, formulami in eksperimenti. Na tem forumu se boste srečali z »italijanskim« načinom izdelovanja kozmetike, kjer poleg naravnosti veliko pozornosti posvečajo občutku, mazljivosti in izgledu. Člani foruma dajejo prednost naravnim sestavinam, vendar pa uporabljajo tudi tiste, ki ne spadajo v naravno kozmetiko, v kolikor med naravnimi sestavinami ni mogoče najti enakovredne sestavine.
Olionatura ter z njim povezan forum: www.olionatura.de in www.ruehrkueche.de
Olionatura.de je nemška spletna stran s teorijo o sestavinah in izdelavi kozmetičnih izdelkov, ki jo je ustvarila Heike Käser. Omenjeni forum pa predstavlja »praktično« plat spletne strani. Obe strani sta zelo dobro strukturirani, tu lahko najdete obilo informacij in tudi dejanskih eksperimentov. Za sodelovanje se je potrebno registrirati, če vam na registracijo ne odgovorijo, pošljite dodaten mail, saj antispam sistem pogosto izniči prijave iz tujih držav. Tu se boste srečali z »nemškim« izdelovanjem kozmetike: zelo mastne kreme in emulzije z bogato maščobno fazo, (pretirana) uporaba alkohola in izredno posvečanje naravnosti sestavin, brez ozira na prijetnost ob uporabi ali izgled emulzije.
Point of interest! http://swiftcraftymonkey.blogspot.com
Blog ameriške izdelovalke domače kozmetike Susan Barclay, ki poleg vrste receptov podaja tudi veliko tehnične in strokovne literature, žal pa je v nekaterih pogledih močno enolična, saj se nekatere objave in recepti nekako ponavljajo. Vsekakor predstavlja dober in precej zanesljiv vir informacij. Tu se boste srečali z »ameriškim« načinom izdelovanja kozmetike, kjer je v prvi vrsti pomembno to, da si nekaj izdelamo, ne glede na sestavine. Zato boste med njenimi recepti pogosto zasledili silikonska olja in druge naftne derivate kot tudi mnogo ostalih sestavin, ki nikakor ne spadajo med naravno kozmetiko. Na blogu se boste srečali s postopkom emulgiranja »heat and hold«, ki predvideva, da fazi A in B po doseženi temperaturi 70° Celzija, zadržujete na tej temperaturi še 20 min. Osebno se s tem postopkom ne strinjam – nekateri emulgatorji potrebujejo za emulgiranje nižjo, nekateri višjo temperaturo; zagotovo pa pretirano izpostavljanje previsokim temperaturam poškoduje rastlinska olja in poveča izhlapevanje vodne faze. Ker opisa takšnega postopka ni moč zaslediti v tehnični literaturi niti v tehničnih spremnih listih, bi ga odsvetovala.
Spletni strokovni viri
CosIng: http://ec.europa.eu/consumers/cosmetics/cosing/
Baza podatkov Evropske komisije za zdravje potrošnikov, kjer lahko najdete informacije v zvezi s sestavinami v kozmetiki, pravila in omejitve pri uporabi določene sestavine ter poročila o nevarnih ali potencialno nevarnih snoveh.
Cosmetic ingredient review: www.cir-safety.org/
Ameriško združenje za pregled, nadzor in študij kozmetičnih sestavin. Na spletnem portalu lahko najdete kopico preglednih člankov in študij o (ne)varnosti posameznih sestavin, zaradi izredno natančnega in strokovnega izrazja, ki se nanaša na toksikološke teste, je potrebno dobro poznati vse osnovne pojme.
Mednarodno združenje za dišave: www.ifraorg.org/
Organizacija se ukvarja s študijem posameznih spojin, molekul in eteričnih olj, ki se uporabljajo kot dišave v kozmetični industriji. Izdaja smernice, mnenja in poročila o varnosti, stranskih učinkih, toksičnosti in možnih alergičnih reakcijah.
Cosmetics & Toiletries: www.cosmeticsandtoiletries.com
Spletni portal (in istoimenska revija) o kozmetiki, kjer lahko najdete številne članke, študije, teste in informacije o vsem, kar je povezano s področjem kozmetike. Veliko člankov je plačljivih. Priporočljivo branje takrat, ko že imate nekaj teoretičnih osnov in znanja s področja kemije oz. kozmetike.
Special chem for cosmetics: www.specialchem4cosmetics.com
Spletna baza podatkov o sestavinah, komercialnih imenih, proizvajalcev in osnovnih tehničnih podatkov. Na portalu je dostopnih tudi veliko člankov in osnovnih kozmetičnih formul z razlago funkcij posameznih sestavin. Za dostop do podatkov je potrebna brezplačna registracija. Zanimivo branje tudi za začetnike.
Bio Dizionario: www.biodizionario.it
Spletni slovar in baza podatkov o snoveh, ki se uporabljajo v kozmetični industriji. Spletni slovar je v italijanskem jeziku, vendar pa so vse spojine zapisane po mednarodnem INCI imenu. Njegov avtor je dr. Fabrizio Zago, insdustrijski kemijski tehnolog in svetovalec za oznako Ecolabel. Sestavine so ovrednotene kot »dobre«, »slabe« ali »zelo slabe« predvsem s stališča biorazgradljivosti (zato bo npr. SLS označen z zelenim krogcem), pri čemer je vrednotenje označeno z barvnimi krogci. Zeleni krogci pomenijo »dobro«, rumeni krogci »slabo«, rdeči krogci pa »zelo slabo«. Zelo primerna spletna stran za vse tiste, ki ne veste, kam bi neko spojino uvrstili, ko se z njo srečate.
Spletna stran Stephena Hermana: www.stephen-herman.com
Stephen Herman je kemik in kozmetolog, ki že več desetletij dela v kozmetični in parfumski industriji, hkrati pa ima za seboj tudi veliko učiteljskih (ali bolje rečeno, profesorskih) izkušenj. Na spletni strani lahko najdete vse njegove poljudnoznanstvene članke, ki jih je objavljal v revijah Global Cosmetic Industry, Chemical reaction in ostalih revijah ter povezave do njegovih knjig. Priporočljivo in zanimivo branje tudi za začetnike, saj je njegov jezik zelo poljuden.
Grasas y aceites: http://grasasyaceites.revistas.csic.es/index.php/grasasyaceites
Spletna in tiskana revija o maščobah in rastlinskih oljih, predvsem v prehrambeni industriji. Najdete lahko analize in maščobno sestavo posameznih rastlinskih olj in masel.
Tiskani viri
Perry Romanowski: How to knock-off a cosmetic formula. Brains publishing, 2009
Preprosta, kratka knjižica, primerna tako za začetnike kot tudi za bolj izkušene domače izdelovalce kozmetike. Na enostaven in jedrnat način predstavi pot od ideje do izdelka, pri čemer upošteva kot možnost učenja tudi preizkušanje standardnih, komercialnih izdelkov. Ne podaja zbirke formul, temveč smernice pri začetnih korakih za snovanje lastnih izdelkov.
Perry Romanowski: Primer on formulating natural products. Allured books, 2012
Krajša knjiga, ki nas vpelje v problem definicije naravne kozmetike ter nam predstavi različne organe in certifikate, po katerih se obravnavajo (naravni) kozmetični izdelki. V knjigi boste našli tudi nekaj enostavnejših receptov, vendar je poudarek predvsem na teoriji in problematiki formuliranja pri upoštevanju naravnih kozmetičnih standardov.
Patrizia Garzena, Marina Taidiello: Il tuo sapone naturale. Metodi, ingredienti, ricette. Edizioni FAG, 2006
Knjiga, posvečena izključno izdelavi mila. V njej boste našli vso teorijo, ki jo potrebujete za izdelavo mila na hladen ali topel postopek, krajše poglavje pa je namenjeno tudi izdelavi tekočega mila. Avtorici se poglobita tako v lastnosti maščob kot tudi v vse dodatke, ki jih v milo lahko damo: cvetje, barvila, gline, med itd. Knjiga je bogata z recepti in fotografijami. Priporočljiva literatura za vse tiste, ki jih izdelava mila močno veseli. Knjiga ne vsebuje podatkov o ultrahladnem postopku, saj se je le-ta razvil šele v zadnjih letih.
Heike Käser: Naturkosmetik selber machen. Das handbuch. Freya/Linz, 2012
Precej zajetna knjiga avtorice nemške spletne strani Olionatura. Knjiga je sestavljena kot učbenik in obravnava teorijo emulzij, površinsko aktivnih snovi ter hkrati poda vse potrebne informacije o zgradbi in delovanju kože. V podrobne informacije o posameznih sestavinah se ne spušča (o sestavinah je izdala knjigo Naturkosmetische Rohstoffe), vendar pa tu najdemo bogato zbirko receptov, ki so izdelani po »nemški« kozmetični filozofiji (veliko maščob in uporaba alkohola).
Gianni Proserpio, Elena Passerini: Le altre cosmesi: Cosmeceutica, fitocosmesi, zoocosmesi, cosmesi minerale e termale. Tecniche nuove, 2002
Drobna knjižica, katere namen je osvetliti razne vrste in tipologije kozmetičnih izdelkov: ti. kozmecevtika (torej kozmetika s farmacevtskim principom), fitokozmetika (kozmetika iz rastlin), zookozmetika (kozmetika iz živali) itn. V knjižici se srečamo z obilico formul in vzorčnih receptov, ki pa pogosto sledijo standardom konvencionalne kozmetike.
Gianni Proserpio, Barbara Ambreck, Mauro Ceoloni: Prontuario del cosmetologo. Chimica, tecnica, legislazione. Tecniche nuove, 2001
Zahtevna in tehnično dodelana knjiga, ki podaja zakonske določbe, opise sestavin, uporabo, postopke itd. V knjigi so tudi recepti, ki pa sledijo standardom konvencionalne kozmetike.
Gianni Proserpio: Chimica tecnica e cosmetica: materie prime di base, sostanze ausiliarie, funzionali e odorose, formulazioni, controlli, impianti, legislazione. Sinerga, 1987
V skoraj 900 strani obsežni knjigi se zvrsti skoraj vsa potrebna teorija o sestavinah, formuliranju kozmetičnih izdelkov, izdelavi, konzerviranju itd. Knjiga je precej stara, zato nekaterih modernih sestavin v njej ne boste našli. Knjigo je žal skorajda nemogoče dobiti.
Gianni Proserpio: Eccipienti semplici e strutturati per uso topico farmaceutico e cosmetico. Sinerga 1984
Še ena precej zajetna knjiga, ki pa se posveča predvsem vsem tistim snovem, ki v kozmetiki in farmaciji delujejo kot »pomožna sestavina« ali medij, v katerem se neka aktivna sestavina nahaja. Posebno poglavje je namenjeno tudi koži in njeni sposobnosti vpijanja ali odbijanja aktivnih ter pomožnih sestavin.
Gianni Proseprio: Cosmesi funzionale. Sinerga, 1988
Kot že samo ime pove, se knjiga posveča funkcionalni kozmetiki – torej takšni kozmetiki, ki ni samo lepa, temveč tudi uporabna in naši koži zares lahko pomaga. Tudi ta knjiga postreže z obilico informacij o posameznih sestavinah, veliko poudarka je predvsem na naravnih sestavinah: rastlinskih oljih in maslih, vitaminih, rastlinskih izvlečkih in njihovih aktivnih sestavin, vlažilnih sestavinah itd.
VV.AA.: Active ingredients used in cosmetics: safety survey. Council of Europe, 2008
Knjiga obravnava vse tiste aktivne kozmetične sestavine, ki v kozmetičnem izdelku lahko povzročajo alergične reakcije, fototoksičnost, preobčutljivost, opekline ipd. »Problematične« sestavine obravnava preko študij, testov in varnostnih poročil, pri čemer vedno poda tudi zaključno strokovno mnenje.
Franco Patri, Vittorio Silano: Plants in cosmetics – Volume I: Plants and plant preparation used as ingredients for cosmetic product. Council of Europe, 2002
Robert Anton, Franco Patri, Vittorio Silano: Plants in cosmetics – Volume II: Plants and plant preparation used as ingredients for cosmetic product. Council of Europe, 2001
VV.AA.: Plants used in cosmetics – Volume III: pontentially harmful components. Council of Europe, 2006
Trojček knjig, ki ga je izdal Svet Evrope, se posveča zelo različnim rastlinskim izvlečkom, ki jih lahko najdete v kozmetiki. Knjige podajajo osnovne informacije o aktivnih kemijskih spojinah, ki jih posamezna rastlina vsebuje, tipe izvlečkov, lastnosti in primeri uporabe. Zadnja knjiga trojice predstavlja vse možne škodljive sestavine in kemijske spojine, ki se nahajajo v izvlečkih ali v rastlinah, rabljenih v kozmetiki.
Hvala.
OdgovoriIzbrišiTudi moj velik, Hvala!
OdgovoriIzbrišiZelo dober, pregleden in uporaben blog, ga večkrat "vzamem v roke";-). Imam pa vprašanje. Večkrat sem zasledila, da plastmi mila pošpričaš z alkoholom. Kakšen alkohol naj uporabim? In kako očistite v gospodinjstvu posode od izdelave mila? Hvala pn čep pozdrav, Karmen.
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni,
OdgovoriIzbrišiod objave je minilo kar nekaj časa. Se je našla še kakšna knjiga o izdelavi domače kozmetike v slovenščini ali angleščini? Jo pišete vi? ;-) Hvala in lep pozdrav
Pozdravljena crasula.
IzbrišiRes je minilo že precej časa od te objave, žal pa kakšnih zares hudih knjig nisem zasledila, z izjemo ene.
Moram reči, da je večina knjig, ki sem jih uspela videti v slovenščini, precej pomanjkljivih. Takole za primer, ni podanih INCI imen emulgatorjev ("emulgirajoči vosek" tako npr. ni nikakršno ime sestavine), ni podanih tehničnih podatkov in priporočenih količin uporabe, ni jasnih podatkov o pH itn.
Zelo dobra knjiga pa je Sodobna kozmetika - sestavine naravnega izvora. To je knjiga slovenskih avtorjev (uredila sta jo Damjan Janeš in Nina Kočevar Glavač), ki vsebuje zares ogromno količino podatkov, tehničnih specifikacij in informacij o sestavinah, ki se jih uporablja v sodobni kozmetiki. Obravnava tudi ogromno sestavin, ki jih v prodaji za domačo rabo ni mogoče dobiti. Njena cena je seveda primerna količini podatkov in seveda strokovnosti. Na moji polici je, če bo tudi na vaši pa je predvsem odvisno od tega, kako resno se boste s kozmetiko ukvarjali. V kolikor si izdelujete le kozmetične izdelke za lastne potrebe, preudarite sami, ali je za vas tak nakup smiselen ali ne.
Moja knjiga pa morda kdaj bo. Kdo ve :):):)
LP
Tončka
Sodobno kozmetiko sem si končno izposodila iz knjižnice. Res je super in obširna. A pogrešam npr podatek o priporočenem odstotku uporabe določene sestavine. Nekje je zapisano, drugje pa ne. Iskala sem npr ubiquinone oz.koencim q10 pa tega podatka o odstotku uporabe ni. Prodajalcem ne gre vedno verjeti, kajne? 😉
IzbrišiSicer pa sem pregledala večino zgornjih linkov. Ena mala napaka je v naslovu Stephena Hermana, zato linka ne odpre. StepEn E se vam je izmuznil v A.
Še vprašanje o Q10 prahu. Kje se ga sploh lahko kupi? Najdem le raztopine z vitamin e acetatom in skvalenom, kjer he ubikvinona le 1odstotek.
lep vikend
Živjo,
Izbrišija, knjiga je res prima in izčrpna. Če kje manjka kakšen odstotek uporabe, je pa mogoče to povezano tudi s tem, da je lahko npr. prav pri ubikinonu povezano s tem, da je na voljo ogromno različnih oblik: raztopine, čisti, liposomi itd. Kako torej "pravilno" nakazati odstotek?
Kakorkoli, ubikinon ali Q10 v prahu dobite v poljski trgovini beautyever.pl Svetujem, da pišete mail in poveste, da bi radi naročili v Slovenijo in poudarite, da naj pošljejo z economic post. Potem gospa preračuna težo in koliko bi prišlo. Z economic post (v kuverti) je kar poceni. Jaz sem nazadnje za naročilo plačala manj kot 20 zlotov, to je manj kot 5 eurov. Za mednarodno pošiljko to ni veliko. Glede "točnega" odstotka uporabe je pa tako, da ni mogoče zaslediti nobene zgornje meje. Navadno se svetuje od 0.1 pa vse do 3% (v prahu). Ker pa je Q10 zares intenzivno oranžen, dvomim, da ga boste uporabili v količini 3%. Načeloma je aktiven že pri 0.1 in tudi lepo obarva kremo. Poskusite do 0.3, več pa ... ehem, recimo da bo fino korenčkasto.
Hvala za info o linku. Popravim. Sploh nisem opazila, da se je ujel škrat.
Lp,
Tončka
Prav lepa hvala za pojasnilo in nasvet. Če prav razumem, je topen v olju in ga lahko dodam oljnemu serumu cca 0,5%.
OdgovoriIzbrišiLp
Tako je, topen v olju, dodajate ga lahko sicer tudi več, vendar je po mojem mnenju več kot dovolj 0.5
Izbrišilp
Tončka