četrtek, 16. januar 2014

Večnamenska krema s sojinim voskom in natrijevim hialuronatom

Kdor je že poskusil izdelati kakšno emulzijo s Plantecom OP2 najbrž ve, da z uporabo zgolj naravnih sestavin ni tako preprosto dobiti dovolj goste kreme za v lonček. Iz izkušenj vemo, da se kreme zgosti na dva načina: z zgoščevanjem vodne faze in z zgoščevanjem maščobne faze. Vendar pa preveč ksantana da smrkljavo kremo, preveč zgoščevalcev maščobne faze pa suho in »škripajočo« kremo. 
 
Dober kompromis je zato uporaba rastlinskih hidrogeniranih olj. Kot se morda še spomnite iz objave O izdelavi anhidridnih izdelkov, se hidrogenirano ricinusovo olje uporablja za izdelavo ti. lipogelov oz. »želiranih olj«. Izkušnje so pokazale, da se lahko v ta namen uporabljajo tudi druga hidrogenirana olja, vendar pa njihova uporaba ni omejena zgolj na lipogele, temveč se razširi na številne druge izdelke. 

Uporablja se jih za izdelavo okrasnih in masažnih sveč, v balzamih za ustnice, kremah za telo itd. V emulzijah lahko pripomorejo k povečanju gostote, saj kot pri lipogelih na podoben način tudi tu »želirajo« olja in tako naredijo kremo bolj kompaktno. Nekaj poskusov je pokazalo, da lahko pripomorejo tudi pri stabilizaciji emulzij na osnovi gelov iz carbomerja v prisotnosti elektrolitov.
 
Hidrogenirana olja se največkrat prodajajo pod imenom »vosek« ali »maslo«: sojin vosek, konopljin vosek, avokadovo maslo, ipd. Njihovo pravo naravo lahko prepoznamo le po INCI imenu, saj vsebujejo vedno besedico Hydrogenated. Kljub temu, da se prodajajo pod imenom »vosek« pa s pravimi voski nimajo veliko skupnega, razen višje temperature tališča. Na koži hidrogenirana olja namreč ne delujejo voščeno, temveč mastno, podobno kot ostala rastlinska masla in olja.
 
Recept, ki sledi, je precej enostaven. Pravzaprav sem želela, da bi predstavljal neko »osnovo«, iz katere lahko poskusite izpeljati recepte po meri vaše kože – od tu tudi ime večnamenska krema. Za dober uspeh nikakor ne izpustite ksantan gumija in ne zmanjšujte količine glicerola, saj se emulzija zaradi njiju lepše maže. Mazljivost deloma izboljša tudi natrijev hialuronat – v kolikor ga nimate, ksantan gumi povečajte na 0,3 in dodajte kakšno močno mazljivo olje (npr. coco caprylate). Izbrana olja in njihovo količino lahko prilagodite potrebam vaše kože, uporabite lahko tudi manjšo količino maceratov, ki jih dodate v hladni C fazi. Sojin vosek lahko nadomestite s konopljinim voskom ali drugim hidrogeniranim oljem. Prav tako lahko prilagodite količino in izbiro aktivnih ter vlažilnih sestavin.
 
Večnamenska (osnovna) krema s sojinim voskom in natrijevim hialuronatom 
(recept za 100 g, postopek emulgiranja po one-pot metodi) 
 
Fazi A in B
voda do 100
ksantan gumi 0,2
glicerin 4
Plantec OP2 8 (INCI: glyceryl stearate, cetearyl alcohol, stearic acid, sodium lauroyl glutamate)
cetilni alkohol 2
sojin vosek (hidrogenirano sojino olje) 1,5
karitejevo maslo 1
olivno olje 4
sojino olje 3
olje makadamije 3
 
Hladna C faza
tokoferol 1
natrijev hialuronat (raztopina 2,5%) 2
Cosgard (dehydroacetic acid, benzyl alcohol) 0,6
eterično olje qs
 
Postopek
Na dno čaše odmerimo potrebno količino ksantan gumija, dodamo glicerol in dobro zmešamo, dokler ne dobimo goste in homogene, smrkljave zmesi. Med neprestanim mešanjem postopoma dodajamo vodo. Dobiti moramo čist, enakomerno gost gel brez grudic. Po potrebi gelzmešamo s paličnim mešalnikom ali pustimo, da se namaka čez noč.
 
Ko je naš gel pripravljen, v isto čašo odmerimo še vse maščobne sestavine: emulgator, cetilni alkohol, sojin vosek in rastlinska olja ter maslo.
 
Čašo segrevamo v dvojni kopeli, dokler zmes ne doseže med 70 in 75° Celzija. Mešanico najprej premešamo ročno, nato pa vklopimo palični mešalnik in mešamo, dokler zmes ne »pobeli«. Odstavimo z ognja. Na tej točki bo mešanica še precej tekoča. Čašo predenemo v kopel s hladno vodo in nadaljujemo z mešanjem s paličnim mešalnikom. Med ohlajanjem se bo emulzija počasi zgostila.
 
Ko temperatura emulzije pade pod 40° Celzija, dodamo še sestavine hladne faze. Po vsaki sestavini, ki jo dodamo, emulzijo dobro premešamo. Na koncu preverimo še pH, ki mora biti pod 7 in dodamo konzervans. Ohlajeno kremo še po želji odišavimo in preložimo v lončke.
 
Velja opomniti, da je med mešanjem s paličnim mešalnikom potrebno biti posebej pozorni na količino vtepenega zraku. Plantec OP2 se po mojih izkušnjah lahko uvršča med tiste emulgatorje, ki med emulgiranjem vtepejo kar precej veliko zraku, zaradi česar kreme po kakšnem tednu ali dveh postanejo polne zračnih mehurčkov in spominjajo na mousse ali stepen beljak. Če se vam zgodi kaj podobnega, čez kakšen teden kremo dobro premešajte, morda boste morali premešati večkrat zaporedoma. Zračnim mehurčkom se deloma izognete le s pazljivim mešanjem in izdelavo večjih količin emulzije.

27 komentarjev:

  1. Pozdravljeni,

    torej, na podlagi na pisanega, menite da ni možno ustvariti fino mazljivo kremo z uporabo Plantec emulgatorja, ob souporabi guar gumija, cetyl alkohola in ustreznih nehidrogeniranih olj? Morda s tistimi enkrat nebasičenimi?

    Poleg tega še eno vprašanje- prejemnica mojega balzama za ustnice v stiku, ga je momentirala s pridevnikom "nevpijajoč", torej da ostane kot plast na ustnicah in se ne vpije. Uporabila sem sicer klasično recepturo za stik, 30% čeb.voska, ostalo pa arganovo olje, karite maslo.. Kaj menite, da je tisto ki preprečuje vpijanje mazila v kožo? Najbrž vosek?

    In še tretje vprašanje :) ste morda kdaj uporabili emulgator tegocare 450?

    hvala, Lp, Lara

    OdgovoriIzbriši
  2. in še tega sem se spomnila: kako bi ravnali vi z Plantecom OP2 v primeru izdelave losijona? Bi uporabili zgoščevalce vodne in maščobne faze v enaki količini in bi morda le zmanjšali kol.Plantec OP2?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo Lara,

      vse je odvisno od sestavin, ki bi jih želeli (ali ne želeli uporabiti). Plantec da sam po sebi precej tekoče emulzije, ki so po občutku mazanja precej "bremzajoče". Za kompaktno kremo so rešitve tri: močno zgoščevanje maščobne faze ali močno zgoščevanje vodne faze ali zgoščevanje obeh.

      Če bi želeli kompaktno kremo le z zgoščevanjem vodne faze (manj voskastih zgoščevalcev maščobne faze pomeni boljšo mazljivost) bi to dosegli le z uporabo carbomerja (nenaraven) ali carbomerjem in ksantanom. Sam ksantan ne daje dovolj kompaktnih gelov, guar gumi pa da v primerjavi s ksantanom manj mazljivo emulzijo... skratka: emulzija bo kompaktna ampak manj mazljiva. Guar gumi zaradi velike možnosti encimske degradacije gela nekako odsvetujem...

      Če bi želeli kompaktno kremo le z zgoščevanjem maščobne faze imate seveda težavo mazljivosti, o kateri smo že govorili.

      Če uporabite tako eno kot drugo strategijo pa imate na razpolago različne zgoščevalce vodne in maščobne faze. Žal z uporabo le naravnih sestavin (mimogrede, hidrogenirana olja so v skladu z Ecocert certifikati in dovoljena v naravni kozmetiki....) je potrebno kljub vsemu precej visoke količine zgoščevalcev maščobne faze. Kompaktne kreme se da narediti tudi brez uporabe hidrogeniranih olj, vendar pa le z uporabo velikih (celo do 5%!!) količin zgoščevalcev maščobne faze kot npr. cetilni alkohol, cetearilni alkohol, gliceril stearat in cetil palmitat. Nekateri od teh delujejo na kožo precej suho, skoraj vsi pa bremzajo ter zmanjšajo mazljivost. Če uporabite močno mazljiva olja, karagen, natrijev hialuronat in druge sestavine, ki dajo občutek mazljivosti in drsenja, se da prav tako izdelati dokaj mazljivo kremo.

      Enkrat nenasičene maščobne kisline so ... olja. Oz. sestavni del olj. Še zdaleč niso blizu hidrogeniranim maščobam, prva so tekoča, druga pa kompaktna. V takem primeru in taki rabi niso zamenljiva.

      Plantec sam po sebi daje losjonaste emulzije, zato je izdelava takšnih krem pravzaprav "najlažja". Za losjone potrebujete manjšo količino emulgatorja, načeloma ne potrebujete dodatnih zgoščevalcev maščobne faze ali le v manjših količinah, zato je tudi mazljivost navadno boljša. V vsakem primeru svetujem uporabo ksantana ali hialuronata. O Plantecu sem kakorkoli že pisala v objavi, namenjeni prav temu emulgatorju.

      Tego Care 450 (INCI: PGE-3 methyl glucose distearate) poznam precej dobro in ga tudi z veseljem uporabljam. Najraje v kombinaciji z methyl glucose sesquistearatom.

      Kar se tiče balzama za ustnice: za "nevpijanje" je odgovoren vosek... vendar pa je naloga balzama za ustnice prav zaščititi ustnice pred vetrom in mrazom. Če se vpije, ne more zagotavljati zaščite :)

      Lep pozdrav,
      toncika

      Izbriši
    2. Hvala za hiter odgovor... V bistvu vzrok mojih vprašanj o kombinaciji Planteca OP2 je ta, da bi rada končno uporabila tiste sestavine, ki jih imam doma (četudi sem jih takrat nespametno izbrala). A kupovanje vedno primernejših, me tudi ne bo nikamor pripeljalo. Zato sem na vsak način želela uporabiti guar gumi, ki ga imam in cetyl alkohol, glede hidrogeniranih maščob, ki jih pa prav tako nimam, sem mislila da bi olja z enkrat nenasičenimi MK, dajala boljšo mazljivost kot tista z večkrat nenasičenimi Mk. Torej v tem smislu primerjava, zagotovo pa vem da to ni nadomestilo za hidrogenirane.. Hm, res neprijetno koliko specifik potrebuje neka komponenta, da dosežemo neki optimum, prav tečno :)

      TegoCare torej vi uporabljate kot koemulgator?

      Za balzam za ustnice, sem pa posredovala že prej točno tak odgovor, ampak zgleda eni prisegajo na tiste nenaravne oziroma jim naravne sestavine kaj dosti ne pomenijo in njihova funkcija :)

      Izbriši
    3. Vam že vnaprej povem, da nikoli ne boste imeli vseh "pravih" sestavin :) Vedno se bo našla še kakšna stvar, ki vam bo manjkala in ki bi jo želeli. Sploh na začetku se zdi, da tem sestavinam kar ni konec, vendar se kasneje kar nekako stabilizira in na koncu uporabljate le tiste, ki vam najbolj odgovarjajo. Sama sem na začetku najbrž kupila kakšnih trideset različnih rastlinskih olj. Sedaj jih uporabljam morda kakšnih deset.

      Če imate guar gumi, ga pač uporabite. Vendar pa svetujem, da si priskrbite tudi ksantan, saj je izredno vsestranski. Enako z drugimi sestavinami, porabite kar imate (in seveda pri tem poskusite občutiti razliko, teksturo, lastnosti), vendar poskusite tudi druge.

      Mazljivost in maščobne kisline so le delno povezani. Hidrogenirana olja sem uporabila zgolj zato, ker želirajo "maščobno" fazo in tako povečajo kompaktnost kreme. Vsa rastlinska olja imajo nizek koeficient mazljivosti (čeprav so navadno olja z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih mk bolj mazljiva kot tista z enkrat nenasičenimi mk, recimo olje konoplje se lepše in HITREJE razmaže v večjo površino kot pa olivno olje, olivno olje se DLJE maže), visoko mazljivost imajo le "sintetična" olja. Preberite si objavo o Mazljivosti in uporabi sintetičnih olj.

      Optimum je vedno ravnotežje med sestavinami. Izdelati kremo ni težko. Izdelati dobro kremo je zahtevno. Pri tem velja opomniti, da tisto, kar je meni "dobra krema" ni nujno, da bo tudi za vas "dobra krema" :) :)

      Ne, Tego Care 450 (ne pozabite na šifro!! Obstaja ogrooomno sestavin pod imenom Tego Care!) uporabljam kot emulgator. V kozmetiki ni nujno, da se uporabi samo en emulgator in en koemulgator. V to nas nihče ne sili. Lahko uporabljamo en, dva ali več emulgatorjev in eden, dva ali več koemulgatorjev v ISTEM receptu. Ne v njihovi maksimalni količini, ampak v "prirejeni" glede na mešanico. S tem se izboljšajo mazljivost, občutek, stabilnost itd. Ampak je potrebno najprej dobro poznati vsako posamezno sestavino, nato pa preiti na kombinacije :)

      Poskusite vprašati, kateri izdelek so do sedaj uporabljali kot balzam za ustnice in kaj jim je bilo pri tem izdelku všeč/kaj jim ni bilo všeč. :)

      Lp,
      toncika

      Izbriši
    4. res je točno tako s temi sestavinami, ojoj, kot v izgubljenjem raju, kjer denar samo frči zaradi njih.. Res jim ni in ni konec..

      glede guar gumija, mislim da sem enkrat že spraševala, za izboljšanje mazljivosti torej, v kombinaciji s Plantecom OP2, mislite da bi količina 0,4% zadostovala ali bila preveč? kar se pa tiče razgradnje zaradi encimov, ne vidim problema, saj fazo segrevamo ponavadi nad 40°C, pri čemer pride do denaturacije encimov, ali pa celo do deaktivacije zaradi strižnih sil ali česa drugega. Tako, da kar se tega tiče, sem prepričana da obstojnost ne bo ovirana.
      Razen če sem na kaj pozabila :)

      Hvala..
      Lp, L.

      Izbriši
    5. Sploh na začetku je izdelava domače kozmetike kar precej drag hobi. Sestavine je potrebno kupiti v večjih količinah (nihče vam npr. ne bo prodal 1 gram ksantana, za denimo dve ali tri kreme), vendar pa se prenekatere nato uporablja praktično neprestano, kar odtehta končni nakup.

      Kot sem že rekla, osebno guar gumija ne uporabljam za izdelavo emulzij. Nekaj let nazaj sem naredila nekaj poizkusov, ki so me precej razočarali, zato sem ga uvrstila med "neuporabne". Veliko praktičnih izkušenj z njim nimam - ne vem, kako bi se obnašal skupaj s Plantecom. Poskusite, brez preizkusov ne gre. In to ne samo pri začetnikih, tudi čez pet let boste veliko stvari morali še vedno praktično poskusiti. :)

      Z encimi je kar velika težava, saj so nekateri kot taki prisotni že v sestavini, nekatere encime pa proizvajajo bakterije in glive, ki se nahajajo v okolici (zrak, pripomočki itd). Vodno fazo emulzije pravzaprav segrevamo do temperature 70-75 stopinj Celzija, kar naj bi skupaj z uporabo konzervansov načeloma onemogočilo ali vsaj bistveno upočasnilo encimsko degradacijo... vendar pa (saj vem, se ponavljam) nima smisla uporabljati neko sestavino, ki ne daje zanesljivih rezultatov. Naredite nekaj poskusnih gelov z guarom v različnih koncentracijah, da vidite, kakšen je po občutku in kako se obnaša. Pustite jih zaprte v embalaži (s konzervansom, seveda) vsaj nekaj mesecev in preverjajte, ali se viskoznost spreminja in zmanjšuje. Poskusite izdelati tudi emulzijo, vendar ne stavite svojih kart nanj. Priskrbite si ksantan, če vam je naročanje ene same sestavine težava, vam ga pošljem nekaj jaz.

      Lp,
      toncika

      Izbriši
  3. Lepo pozdravljena Tončika ;),

    kako ste kaj? Upam, da vse dobro pri vas. Dolgo se že nisva slišali. Najprej, da se malce pohvalim, da sem uspešno magistrirala :) tako, da zdaj pa bo malce več časa za kakšno copranje :).

    Imam že kar vprašanje za vas :),ki ravno ne spada pod to objavo pa vas bi rada vseeno vprašala. Zanima me razlika med marsejskim ter kastiljevim milom. Nabavila sem si marsejskega-brala sem, da je kvalitetno-piše, da je kar 72% olivnega olja prisotnega v njem. Nikjer pa ne najdem podatka kakšna je, če sploh je razlika med njima. Sem se odločila, da ne bom več uporabljala teh škodljivih šamponov za lase in telo in, da jih bom zamenjala s trdimi mili. Sem si poskusila umiti lase z njim pa se je milo odrezalo kar dobro-se mi zdi, da so nekam bolj bujni ;). Rada bi še pa poskusila kastiljevega sem ga pa že tudi iskala po bio trgovinah sam še nisem imela sreče samo marsejsko je vsepovsod. Iz kastiljevega tekočega mila se da narediti tekoči šampon in bi tudi rada poskusila :).

    Če mi mogoče veste kaj več povedati o teh dveh milih bi bila zelo vesela. Si pa zelo želim iti-upam, da bo to kmalu na kakšen tečaj izdelave mil ;),

    lepo bodite pa se slišiva,

    radovednica :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo Radovednica,

      najprej iskrene čestitke!! Sedaj pa še koš dobrih in iskrenih želja, da bi seveda čimprej našla službo!

      Vaše vprašanje res ne spada pod to objavo :) Pa bova vseeno pogledali, kako je s temi mili. Imeni pravzaprav izvirata iz pokrajine, kjer se je milo izdelovalo. V preteklosti izdelava mila ni bila ravno tako vseprisotna, dve izmed bolj znanih žarišč sta bili pokrajina Kastilija v Španiji ter Marseille v Franciji. Od tu pravzaprav ime. Obe mili sta v preteklosti temeljili na olivnem olju, kasneje pa so se začela uporabljati tudi druga olja. V zgodovinskem razvoju je nekaj razlik, vendar pa se danes vsa mila izdelujejo po istem postopku: olje, alkalna snov, voda.

      Če sta izdelani iz olivnega olja, bistvene razlike med njima ni. Milo je pač milo - najsi bo narejeno v Franciji ali Španiji ali pa doma. :)

      Kot sem že večkrat zapisala, odsvetujem dolgotrajno umivanje las z mili. Mila imajo alkalen pH, ki ni ravno v skladu z našim lasiščem, še manj pa s keratinom naših las. Občutek in izgled "bujnih" las je posledica tega. da se keratinske luske po umivanju zaradi alkalnega pH ne zaprejo ponovno, zaradi česar postanejo sicer navidezno bolj bujni ampak tudi bolj krhki. Poleg tega milo pušča na laseh določeno količino netopnih ali slabo topnih soli, ki oblagajo lase in jim sčasoma zmanjšajo lesk.

      Lp,
      toncika

      Izbriši
    2. Pozdravljena ;),

      hvala vam za vse čestitke in lepe želje-upam, da se kaj kmalu uresničijo in, da najdem čimprej službo.

      Hvala za tako dobro razlago za obe mili ;). Jaz sem pa ravno obratno mislila, da so trda mila za lase dobra :(, očitno je bilo moje mišljenje napačno. Potem pa bom mogoče uporabila marsejsko milo za izdelavo domačega pralnega praška. Kako je pa za nego telesa glede mila? Res bi rada našla nekaj povsem naravnega za osebno higieno hmm zgleda, da bo težko najti, da bo poleg tega še naravno in zdravo. Vsi ti šamponi za telo in lase me že tako odbijajo, imajo toliko teh različnih sestavin in nekatere sestavine tudi niso tako zelo nedolžne. Kaj bi mi pa vi predlagala, da bi bilo najbolje uporabiti?

      Tončika lepo bodite pa se vam javim zdaj sigurno kaj pogosteje ;),

      lahko nočko,

      Radovednica Polona :)



      Izbriši
    3. res me je do sedaj stalo kar precej, pa še daleč od tega da imam to kar bi želela (od sestavin)..
      Zdaj zaenkrat res nimam namena kupovati večjih količin, glede guar gumija pa me zdaj že precej skrbi, glede na vaše slabe izkušnje. Seveda morda je marsikomur tudi ustrazal , ampak tukaj pa le imam informacijo iz "prve roke".

      Vsekakor bom ga preizkusila, tudi na tak način, kot ste omenili, tale xantan pa bi morda res bil dobrodošel. Samo njega pa se mi sedaj res ne izplača naročevat. Torej, če prav razumem, vi si boste naročili neko večjo količino in bi še le-tega dodali za mene ali imate že doma najbrž? In koliko bi me stalo? čim manjša količina seveda, za poizkus bolj ali manj.

      Hvala za prijaznost..
      Lp, Lara

      Izbriši
    4. Živjo radovedna Polona :)

      trda mila so odlična izbira za telo, za lase pa milo ni najboljša izbira - ne trdo ne tekoče. Prav tako ni najboljša izbira trd sintetičen detergent (ali kot mu Lushevci pravijo, trd šampon). Površinsko aktivne snovi so že tako hudo agresivne, če jih dajemo na lasišče čiste, nerazredčene pa sami sebi delamo medvedjo uslugo.

      Nekaj "povsem naravnega" in povrh še "zdravega" je nekaj "povsem nemogočega". Misliti, da je naravno tudi dobro in nedolžno, je napačno; reči, da je vse, kar je "sintetično" tudi slabo in nezdravo, je metanje stvari v isti koš. Včasih je potreben kompromis in preprosto kupiti tudi kar je "kemija". V trgovini najdete obilico šamponov z Ecocert certifikati - poskusite kakšnega izmed njih.

      Lep večer,
      toncika

      Izbriši
    5. Dober večer Lara,

      naj vas guar gumi nič ne skrbi. Uporabite ga - to bo najboljši pouk in to bo res informacija iz prve roke. Morda bo tudi vam ustrezal. Če ste pikolovski in želite, da bi izdelki bili res najboljši tako po sestavi kot po izgledu in občutku pa vam po vsej verjetnosti ne bo prišel prav.

      Za ksantan mi pišite na mojadomacakozmetika@gmail.com. :)

      Lep večer,
      toncika

      Izbriši
    6. Pozdravljena Tončika ;),

      hvala vam za vse informacije :). Bom upoštevala vaše nasvete in trdo milo uporabljala samo za telo. Za lase pa bom malce pregledala šampone z Ecocert certifikati in upam, da najdem kakšnega ustreznega zame.

      Tončika še eno vprašanje imam :), pri Gisella Manske bi si rada naročila hidrolat hamamelisa v njem so pa dodani dve sestavini Benzyl alcohol in Dehydroacetic acid-sem že malce preverjala in ugotovila, da sta to v bistvu konzervansa in dovoljena v Ecocert kozmetiki. Za Benzyl alcohol piše, da je možna kakšna alergija, za dehydroacetic pa nisem našla nič posebnega tako, da mislim, da je ok. Bi pa vseeno rada še vaše mnenje glede teh dveh sestavin, ker vem, da jih zelo dobro poznate-hidrolat pa bom uporabljala za izdelavo deodoranta ;).

      Hvala in lep večer,

      Polona

      Izbriši
    7. Živjo Polona,

      omenjeni sestavini skupaj sestavljata konzervans Cosgard, ki je seveda v skladu z Ecocert certifikatom. Alergične reakcije so zelo redke, to je eden izmed manj problematičnih konzervanskov. Lahko ste brez skrbi :)

      Lp,
      toncika

      Izbriši
    8. Super hvala vam Tončika za tako hiter odgovor ;), si bom jutri verjetno kar naročila :).

      Pravkar brskam mal po netu za naravne šampone za lase in jih je res kar precej :). Naletela sem tudi na tega http://www.venera-kozmetika.si/mila-geli-tusiranje/trdi-sampon/ res, da je šampon v trdi obliki in kot ste mi napisali ga ni najbolje uporabljati za lase. Je pa brez vode in soli, glavna sestavina pa je glina. Zanimivo mi je pa predvsem to, da ne vsebuje vode, kajti pri izdelavi mila potrebujemo vodo, če se ne motim :).

      Lahko nočko,
      Polona

      Izbriši
    9. Živjo Polona,

      nek izdelek se lahko ovrednoti samo na dva načina: ga kupite in poskusite ali pa ga ovrednotite s stališča INCI. Brez pravega seznama sestavin se mi še sanja ne, kaj ti šamponi vsebujejo.

      Kar se tiče soli... prisotna je tudi v trdih šamponih, ker je neizogibno sestavni del "suhe snovi" površinsko aktivnih snovi. Natrijev lauryl sulfoacetate (ena izmed boljših Ecocert PAS) v prahu vsebuje 10-18% soli (natrijevega klorida)... Ne vsebuje vode, ker površinsko aktivnih snovi ne stopijo oz. jih zmešajo z glino. Sama imam precej negativno mnenje o takšnih izdelkih (določene stvari je pač treba razredčiti pred uporabo!), vendar je to moje mnenje.

      Lp
      toncika

      Izbriši
  4. Pozdravljena Tončika ;),

    a veste, da mi ni dal ta šampon miru :)-sem ga šla nabavit, da vidimo INCI nomenklaturo.
    Sestavine:Disodium Lauryl Sulfosuccinate, Sodium Coco-Sulfate, Triticum Vulgare (wheat) Starch, Cetearly Alcohol, Citrus Aurantium Dulcis (Orange), Fruit Water*, Rhus Verniciflua Wax, sodium Laurylsulfate, Butyrospermum Parkii (Shea Butter)*, Coco-Glucoside, Aqua (Water), Illite, Cocamidoproply Betaine, Parfum (Fragrance), Glycerin*, Lauryl Pca, Glycerly Stearate, Salvia Officinalis (Sage) Extract*, Citric Acid, Sodium Benzoate, potassium Sorbate, Limonene, Eugenol, Citral, Linalool.

    Ima BIO certifikat ter ECOcert cerifikat.
    99,9% sestavin naravnega izvora, 10% sestavin izvira iz organskega kmetovanja, brezpetrokemičnih sestavin in parabenov, brez barvil in konzervansov.

    Hm zdaj pa vidim, da je med sestavinami tudi voda :). Če boste prebrali, dajte mi lepo prosim javit glede samih sestavin kakšne se vam zdijo. Malce me moti dodan Parfum-fragrance :).

    Lepo bodite, pozdravček,
    Polona

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo Polona,

      bolj kot tisti parfumček bi me na vašem mestu motilo vse kaj drugega. Bodiva takoj iskreni: sestavine so zares v skladu z vsemi certifikati ampak... tudi biološko eterično olje je lahko v skladu s certifikatom, pa ga zato ne bom nikakor uporabila na koži nerazredčenega!

      Tako nekako so izdelani "trdi" šamponi. Pojdiva lepo po vrsti: šampon, ki ga navadno kupite v prodaji (bio ali ne bio), ima nekje do 15% aktivne "čistilne" snovi. Ostalo je voda, pa morda nekaj glicerola in konzervansi ter barvila. Trd šampon je precej bolj koncentriran. Koliko čistilne snovi ima? In če je navaden šampon lahko agresiven in problematičen, kako problematičen je lahko suh šampon? Koliko površinsko aktivne "čistilne" snovi ima? Tega seveda ne moremo vedeti zgolj iz inci sestavin... To seveda ne pomeni, da je šampon slab ali zanič ali karkoli podobnega. Lahko je dober, vendar bi vam vseeno svetovala, da ga izmenjujete z navadnim, klasičnim tekočim šamponom. Tudi če vsebuje samo 30% čistlinih snovi je to še vedno dvakrat več kot tekoči šampon, da ne govorimo o tem, da vsebuje SLS (sodium lauryl sulfate), za katerege se že več let ve, da je močno agresiven...

      Seveda vsebuje tudi vodo, nekatere površinsko aktivne snovi lahko dobite ZGOLJ razredčene z vodo, ne obstajajo v prahu. Taka je npr. cocamidopropyl betaine. :)

      Nenazadnje: naj bo jasno, da namen bloga ni analizirati INCI in izdelkov v prometu. Za to obstaja precej veliko drugih (tudi slovenskih) spletnih strani.

      Lp,
      toncika

      Izbriši
    2. Pozdravljena Tončika ;),

      hvala vam za podrobno analizo :) tako je torej s trdimi šamponi. Sem izvedela veliko novega, nisem vedela, da so trdi šamponi bolj koncentrirani kot tekoči. Sem zelo vesela, da ste mi razjasnili te stvari :).

      Hvala vam še enkrat Tončika,
      lepo bodite, če pa se mi bo porodilo še kakšno vprašanje pa se vam z veseljem zopet oglasim ;),

      lep pozdravček,
      Polona

      Izbriši
  5. Živijo Tončika,

    že kar nekaj časa veselo prebiram vaš izredno zanimivi blog, ki je poln čudovitih informacij ;). Naredila sem pa že tudi kar nekaj domačih kremic :). Sedaj me pa mika narediti en vlažilni serum proti gubicam. Ker še nimam z izdelovanjem serumov izkušnje bi vas lepo prosila, če bi mi lahko pogledala recept. Ni moj, ampak sem ga našla na spletu. Zanima me pa vaše mnenje glede zasnove tega seruma.

    sestavine:
    - 92 g hidrolata
    - 2g provitamin B5
    - 2 g natrijevega laktata ali rastlinski glicerin
    - 2g natrijevega hialuronata
    - 1g konzervans geogard ultra
    - 1g izvleček zelenega čaja (inci:Powdered Tea Extract)
    - 0,1g ksantan gumi

    Je kaj narobe, če ni skupni seštevek točno 100g? Natrijev hialuronat je verjetno bolje kar čez noč pustiti in namakati v vodi a ne? V eni izmed vaših objav sem zasledila, da je Geogard v bistvu Cosgard. Cosgard imam doma-uporabljam ga za konzerviranje kremic. Bi lahko v tem primeru uporabila kar tega in ga dodala na koncu izdelave seruma namesto Geogard Ultra?

    Ter kaj menite, če bi poskusila kakšno kremo obogatiti s sestavinami, kot so Q10, med v prahu, lubragel, sucragel, svileni proteini. Ali bi bila potemtakem takšna krema z vsemi temi dodanimi sestavinami že nekako (ne)naravna in bi bilo že isto, kot če jo kupimo v trgovini? So te sestavine dovoljene v kozmetiki z ecocert certifikatom, namreč nikjer nisem našla tega podatka in če lete lahko mogoče kakorkoli negativno vplivajo na naše zdravje?

    Sem vas zasipala z vprašanji ;), lepo bodite
    Nina

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo Nina,

      ja, izdelava serumčkov ni ravno mačji kašelj :)

      Torej, prvo pravilo: seštevek vseh sestavin mora biti vedno 100. Če ni, potem je potrebno formulo prirediti, kar se navadno naredi tako, da se pač količino vode (oz. hidrolata) popravi "do 100".

      Zdaj pa k sestavinam... Moje prvo vprašanje seveda je, če si že kdaj delala z navedenimi sestavinami? Če nisi, ti toplo priporočam, da se z njimi najprej seznaniš :)

      Če je natrijev hialuronat mišljen čist (torej v prahu), potem je ksantan gumi povsem nepotreben, nepotreben pa postane tudi natrijev laktat ali glicerol. Oba vlažita kožo, vendar pa boljše vlažilne sestavine kot je hialuronat pa ni... torej je nesmiselno uporabljati vse. Pantenol naj bo, čeprav bo skupaj s hialuronatom rad dal lepljiv občutek, kar pa ni ravno prijetno. Pri tej kombinaciji morate biti pazljivi pri mešanju, pantenol naj raje ne pride v neposreden stik s hialuronatom. Pantenol ima namreč nekoliko višji pH, ki lahko deloma depolimerizira hialuronat. Dovolj bo, če boste pantenol predhodno zmešali z nekaj hidrolata in preverili pH. Če je v receptu mišljena 1% raztopina natrijevega hialuronata, potem pa... ehem, je tale serum bolj ubogi.

      Glede izvlečka zelenega čaja, je potrebno preveriti, v čem je topen (v vodi? v vodi in alkoholu?) ter priporočljive količine uporabe. Največkrat je 1% suhega izvlečka ogromno, veliko preveč, vendar je veliko odvisno od porekla in priporočil proizvajalca.

      V vsakem primeru pa je pri tem serumu ena ogromna napaka - pomanjkanje informacije o pH - koliko je končni pH? Ga je kdo izmeril? Ga je kdo popravil?

      Geogard Ultra NI Cosgard. Geogard Ultra je D-Glucono-1,5,-lactone in natrijev benzoat. Cosgardovo ime je Geogard 221, ne Geogard Ultra! V vsakem primeru pa ja - lahko zamenjate konzervans in namesto Geogard Ultra uporabite Cosgard, seveda v primerni količini (0,6%, ne pa 1%!)

      Serum lahko seveda precej izboljšate. Odsvetujem med v prahu (problem je pokvarljivost!), lahko pa dodate izvlečke, aktivne sestavine, vitamine itd. Če želite uporabiti tudi snovi, topne v maščobi (npr. Q10), boste morali dodati tudi maščobno fazo in s tem seveda tudi emulgator.... kar pa ne bo več preprost vodni serum, temveč nekaj precej bolj kompleksnega (in seveda tudi bolj učinkovitega). Vse je seveda odvisno od tega, kaj od takšnega seruma pričakujete in kakšen izdelek bi radi imeli.

      Eh ja... sestavine so ecocert samo takrat, ko prodajalec to na veliko napiše. Pri veliki večini aktivnih sestavin (kamor spadajo seveda vsi vitamini, Q10, antiage sestavine itn) takšnih certifikatov NI, preprosto zato, ker so zahteve po Ecocert certificiranih sestavinah tako zelo visoke, da bi sama surovina stala ogromno, posledično pa tudi pridobljena sestavina.

      Doma izdelana krema ni nikoli ista, kot če jo kupimo v trgovini. Prvič zato, ker so v njej samo sestavine, ki jih izberemo sami in naši koži odgovarjajo. Drugič zato, ker industrija z aktivnimi sestavinami "špara", nam pa ni potrebno. (tako, mimogrede: pravi Q10 je oranžen kot malokatera stvar na tem svetu. 0,1% Q10 naredi kremo živo rumeno, kot jajce. Koliko krem s Q10 takšne barve ste videli v prodaji?!). Tretjič zato, ker so naši izdelki sveže izdelani in ne stojijo na polici eno leto. Četrtič, ravno zato, ker jim ni potrebno stati na polici eno leto in čakati na kupca, vsebujejo načeloma manj konzervansov.

      Vsaka stvar lahko negativno vpliva na naše zdravje, čisto vsaka. Tudi voda, ki jo vsak dan pijemo. Vse je odvisno od količine. Ali, tako kot je že Paracelzus govoril: vsak lek je zdravilo ali strup in obratno, vse je le v količini.

      Lp

      Izbriši
  6. Zdravo tudi mene zanima tale serum proti gubicam. Kje bi se pa dale te sestavine kupiti?

    lp, S.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,

      kje kupiti sestavine, je podrobno napisano v objavi "Kje kupiti in kaj kupiti"

      Lp

      Izbriši
  7. Pozdravljeni,

    kako to, da se pri tej kremici fazi A in B združita in skupaj segrevata in ne vsaka posebej? Je to zaradi specifike tega konkretnega emulgatorja?
    Bi lahko nadomestili ta emulgator s katerim drugim (npr. Metyl glucose sesquistearate ali lisolecitin?

    Mateja

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena Mateja,

      tako je, to je specifika tega emulgatorja. Oziroma, bolje rečeno, ta emulgator omogoča, da lahko emulgiramo tudi s segrevanjem obeh faz skupaj ali pa tudi klasično - segrevamo posebej. Drugi emulgatorji tega ne omogočajo. Več o tem emulgatorju je prav v posebni objavi: http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/06/emulgator-plantec-op2.html

      Emulgator se lahko zamenja s katerimkoli drugim, pri čemer seveda ločeno segrevamo fazi A in B ter nato emulgiramo. Če ga nadomestite z lisolecitinom ali Methyl glucose sesquistearatom, morate za doseganje kompaktnosti dodati tudi več zgoščevalcev maščobne faze (npr. cetilni ali cetearilni alkohol, cetil palmitat itd).

      Lp
      Tončka

      Izbriši
  8. Hvala za odgovor, super ste! Sem šele kak mesec nazaj odkrila vaš blog (moje zanimanje za domačo kozmetiko je še zelo mlado) in ga kar požiram! :)

    Lep večer!

    Mateja

    OdgovoriIzbriši