Embalaža in čiščenje

Ko pišem objave, se večkrat zgodi, da izpustim kakšno podrobnost, ki se mi zdi očitna, nato pa se vprašanje pojavi med komentarji, ki seveda vsebinsko mnogokrat dopolnjujejo ali razširjajo objavljeno. Včasih je odgovor preprost in je potrebnih le nekaj besed, včasih pa vprašanje zahteva daljšo razlago.
 

Današnja objava se morda precej razlikuje od ostalih objav, vendar pa upam, da bo takšen način pisanja (in komuniciranja) učinkovit. Pravzaprav je to odgovor na komentar, ki ga je neka bralka napisala k objavi »Pripomočki in oprema« (mimogrede: lepo bi bilo, če bi se v svojih komentarjih podpisali, pa čeprav z izmišljenim imenom ali vzdevkom, da vas lahko nekako poimenujem). Menim, da takšna vprašanja mučijo marsikoga, zato sem se odločila, da komentarju (in odgovoru) namenim samostojno objavo. 
 

Da bo razlaga čimbolj jasna, sem v objavo vključila le vprašanja. Upam, da bodo odgovori koristili tudi drugim.
 

Na kaj moram biti pozorna pri nakupu embalaže (poleg prostornine)?
Odgovor na to vprašanje vsekakor ni preprost, saj je precej odvisno od tega, kaj in za koga izdelujete. Če kozmetične izdelke izdelujete predvsem zase, vam po vsej verjetnosti oblika, barva in izgled embalaže ne bo pomenil veliko. Če pa vaše izdelke želite tudi podariti, je prav, da izberete prikupno embalažo, primerno vsebini. Ljudje zelo veliko pozornosti namenjamo izgledu. Krema za obraz v embalaži od skute bo delovala kot »packarija«, medtem ko je preprost steklen lonček veliko bolj prefinjen.
 

Ob nakupu embalaže razmislite, kaj boste izdelovali in temu primerno izberite embalažo – tako po prostornini kot po obliki. Prostornina je nezadržno povezana z vsebino (in obratno): kremo za telo izdelujemo navadno v količinah 200 ali 250 ml, enako balzame za lase, šampone in detergente. To so izdelki, ki jih količinsko porabimo veliko, zato so tudi embalaže večje. Kreme za roke se gibljejo med 50 in 100 ml, kreme za obraz pa 50 ml. Posebno koncentrirane (in zato drage) serume npr. za območje okoli oči pa izdelujemo v količinah 30 ali 50 g. To so izdelki, ki jih porabimo v zelo majhnih količinah, zato v primeru, da izdelamo 100 g, preostalih 50 g raje podarimo, preden olja postanejo žarka in se izdelek pokvari.
 

Poleg prostornine je pomembna tudi oblika embalaže. Vsakdo zase najbolje ve, kakšen tip emulzij mu najbolj ustreza in glede na to mora izbirati tudi embalažo. Komur so všeč kompaktne kreme za v lonček bo posegal po lončkih različnih velikosti in oblik, komur pa so všeč tekoči losjoni ali mleka, bo posegal po različnih plastenkah ali brezzračni embalaži. Za serume in redke gele so na voljo tudi manjše stekleničke s pumpicami.
 

Pri izbiri stekleničk ali plastenk bodite pozorni tudi na širino grla. Stekleničke z ozkim vratom je težko čistiti in težko je vanje preliti naš izdelek. Poleg tega priporočam, da pri plastični embalaži izberete vedno enako velikost vratu (navadno je izražena z dvema številkama, npr. 24/410), saj lahko tako medsebojno izmenjujete pokrovčke in nastavke.
 

Katera vrsta plastike je primerna za kreme, olja?
Za izdelavo kozmetične embalaže se uporablja različne plastične materiale: PP (polipropilen), SAN (styren-acrylonitrile), PE (polietilen), HDPE (high density polyethylene) itd. Materialov je veliko, pri čemer od materiala zavisi teža in zato tudi cena embalaže. Plastična embalaža je načeloma dobro združljiva z veliko večino kozmetičnih izdelkov: krem, olj, gelov ipd; izjema so redke in posebne formule, ki vsebujejo velike količine »problematičnih« sestavin kot npr. eterična olja. Združljivost nekega materiala s takimi izdelki je potrebno preverjati na vsakem primeru posebej: industrijski proizvajalci kozmetike najprej dobro testirajo združljivost embalaže (oz. materiala) z njihovo formulo ter šele nato dajo izdelek na trg. Sami doma tega ne moremo narediti, vendar se zato lahko držimo preprostih navodil. 
 

Eterična olja in vse izdelke, ki vsebujejo veliko količino eteričnih olj, shranjujmo v stekleni embalaži. Eterična olja namreč lahko razjedo plastiko, še posebej so problematični agrumi. V stekleni embalaži moramo nujno hraniti tudi baze in kisline ter njune raztopine. Rastlinska olja in ostale surovine lahko hranimo v stekleni ali plastični embalaži, enako tudi vse izdelke. Zavedati se moramo le, da kakršnakoli plastična embalaža rada vpija vonj in tudi barvo našega izdelka ter da bo sčasoma izgubila na prozornosti ali lesku.
 

Ali lahko aluminij ali inox reagirata s kakšno od sestavin pri izdelavi kreme?
Odgovor je preprost: lahko, vendar v zanemarljivih vrednostih. Problematične so lahko npr. emulzije, ki vsebujejo velike količine vitamina C, ki je občutljiv na kovinske ione. Če želimo lastnosti vitamina C kolikor je mogoče obdržati, se izogibajmo uporabi kovinskega orodja.
 

Posebej pozorni moramo biti pri izdelavi mila, kjer je uporaba aluminijastega orodja prepovedana, saj aluminij reagira z natrijevim (ali kalijevim) hidroksidom. Uporaba inoxa (npr. palični mešalnik) ni problematična.
 

Glede aluminijaste embalaže pa načeloma ni težav: v kolikor je embalaža kvalitetna, je z notranje strani prevlečena s posebno akrilno smolo, ki emulziji onemogoča stik s kovino. Žal se tanki sloj smole precej hitro uniči, zato moramo embalažo po nekaj uporabah zavreči.
 

Kako naj očistim cevke na pumpicah in šprice?
V nekaterih trgovinah (in lekarnah) so na voljo mini ščetke, ki jih lahko z nekaj spretnosti uporabite za čiščenje nekoliko večjih cevk na pumpicah. Majhne in ozke cevke kot jih imajo npr. lekarniške rjave stekleničke s šprico, je žal nemogoče fizično očistiti. Skoznje lahko le »prešpricate« raztopino detergenta in nato še čisto vodo in etanol. Če šprice in pumpice vsakokrat dobro očistite in posušite, vam ne bodo povzročale težav. V kolikor vidite, da se na kateri izmed pumpic ali špric ustvarjajo črne pike ali lise, pumpico oz. šprico zavrzite.
 

Kako očistiti in posušiti kapalke?
V primeru, da gre za steklene kapalke, ki so navadno sestavni del pokrovčka stekleničke, priporočam, da eno stekleno kapalko (in stekleničko) uporabljate samo za en izdelek. Tako npr. v steklenički lahko hranite raztopino natrijevega hidroksida, vendar pa tisto kapalko uporabljajte samo za tisto raztopino. Ko stekleničko izpraznite, kapalko zavrzite, saj se gumica v stiku z močno alkalno sestavino navadno precej poškoduje.
 

V primeru, da gre za plastične kapalke, s katerimi dozirate rastlinska olja ipd. pa priporočam, da jih zamenjate z žlico (ja, s čisto navadno žlico) oz. da jih zelo pogosto menjate.
 

Kako naj posušim stekleničko z ozkim grlom?
Tako, da jo postavite na kuhinjski papir ali brisačo poveznjeno z vratom navzdol. Pustite, da se voda odteče in steklenička sama posuši. Pa ne skrbite, da ni »higienično«, saj vendar tako sušite tudi kuhinjsko posodo in vse ostale stvari. Po sušenju stekleničk (in ostale embalaže) ne zapirajte, da se le-ta znebi morebitnih ostankov vonja prejšnjega izdelka.
 

Je pranje z detergentom in vodo dovolj?
Načeloma je to dovolj – v kolikor ste pri tem natančni in gre za pripomočke in orodja, ki jih uporabljate za izdelavo vaših izdelkov. Pri reciklirani embalaži priporočam, da razkužite z alkoholom.
 

Ali je razkuževanje tako, da pripomočke in embalažo poškropim z etanolom in počakam da se posuši, dovolj?
Dovolj, v kolikor se na embalaži, pumpicah ali pokrovčku ni nikoli pojavil noben znak plesni kot so npr. črne pike. Če se je na embalaži ali na prejšnjem izdelku v embalaži že pojavil katerikoli znak plesni, embalažo raje zavrzite.
 

Kako odstraniti trdovratno lepilo od nalepk s stekleničk - tisto, ki ne gre in ne gre dol, kljub namakanju, acetonu itd.?
Moje edino orožje pri tem je čistilo, ki se ga dobi v DM, proizvajalca AlmaWin. Imenuje se Orangenolreiniger, izdelan pa je na osnovi terpenov pomaranče. Kapljico ali dve čistila kanem na suho krpo, nato pa podrgnem po ostankih lepila in nazadnje embalažo ponovno operem.
 

Kako odstraniti vosek s posode, embalaže?
Vosek je topen v olju, zato je najboljši in najlažji način ta, da ga najprej nekoliko segrejemo, nato pa »obrišemo« z naoljeno papirnato servieto. Vosek ostane na servieti, na posodi pa ostane olje, ki ga nato preprosto pomijemo z detergentom in vodo.
 

Zakaj bi bilo dobro ločiti pripomočke, ki jih uporabljam v kuhinji, od tistih, ki jih uporabljam za kozmetiko?
 
Krema, ki diši po divjačinskem golažu ni prijetna za uporabo; potica, ki diši po šmarnicah pa ni najboljša sladica. Poleg tega vas posebej namenjene steklene čaše, ki se od kuhinjskih pripomočkov bistveno razlikujejo, varujejo pred zamenjavo ali (nevarnim) napačnim razumevanjem. Nikomur ne bi padlo na misel, da bi izpil tekočino iz steklene laboratorijske čaše. Iz preprostega steklenega kozarca za sok pa….
 

Kakšen možnar je priporočljiv pri izdelavi kozmetike (lesen, steklen, keramičen, iz kamna)?
V primeru, da boste izdelovali mineralni make-up, posezite po steklu, keramiki ali gladko brušenem kamnu. Za trenje soli, natrijevega bikarbonata in podobnega za izdelavo kopalnih bombic pa so odlični možnarji iz grobo brušenega kamna. Pomembno je, da vam terilnik dobro sede v roko ter da je možnar dovolj težak, da vam pri trenju ne zleti z delovnega pulta. Odsvetujem lesen možnar.