Aloja (Aloe vera): gel in izvlečki

Gel iz aloje, zgoščen s Carbopolom

Ko pomislimo na alojo, nam pred oči pridejo številni izdelki iz te rastline, ki so v zadnjem desetletju preplavili trg. Gel, sok, prehranska dopolnila, izvlečki itd. Dandanes skorajda ni tovarne pijač, ki med svojimi izdelki ne ponuja tudi napitka iz aloje, ni lekarne, ki ne bi v poletnem času ponosno izpostavljala raznih alojinih gelov in hkrati ni drogerije, ki ne bi imela vsaj ene linije izdelkov s to rastlino. Kaj moramo o aloji vedeti?
 

O aloji
Najprej je seveda potrebno vedeti, da aloja ni ena sama, temveč jih je več. Družina aloj šteje kar nekaj članov, ki se med seboj razlikujejo. Za prehrambene in kozmetične namene se navadno uporabljata Aloe vera (ali Aloe barbadensis) ter Aloe ferox. Po obliki so to bolj ali manj veliki grmi (lahko so večji od človeka!), odebeljeni listi so trnasti in rastejo v obliki rozete. Načeloma so to rastline toplih in sušnih podnebij, vendar jih lahko gojimo tudi pri nas.
 

Aloja spada med sukulente, za katere je značilno, da imajo v močno odebeljenih listih kot nekakšen rezervoar za vodo. V tem rezervoarju rastlina skladišči vodo v deževnem obdobju ter jo nato izrablja v suši. Seveda ta rezervoar (ti. vodni parenhim) ne predstavlja »tekoče« vode, voda je vezana na polisaharidne molekule, ki se ob prisotnosti vode napihnejo. To je pravzaprav tisti »gel«, s katerim se tako pogosto srečamo.
 

Gel nikakor ni edini alojin derivat, poleg gela namreč na tržišču obstaja tudi sok iz aloje in razni alojini izvlečki, pri čemer se takšne sestavine bistveno razlikujejo med seboj. Želatinasta struktura, ki predstavlja največji del odebeljenih listov, je obdana s tankim rumenim slojem ti. mlečka, okrog katerega je debelejša, zelena zunanja plast.
 

Iz osrednjega želatinastega dela se lahko pridobivata sok in gel, iz tankega rumenega sloja pa se pridobiva rumeno smolo. Prečiščen sok iz aloje se navadno uporablja v prehrambene, gel pa v kozmetične namene. Nekoliko posebno poglavje predstavljajo rumenkasta alojina smola ter neprečiščeni alojini izvlečki oz. sok.
 

V tanki plasti mlečka kot tudi v neprečiščenem soku se namreč nahaja aloin ali barbaloin ter mnogo drugih antrakinonov. Antrakinoni so alkaloidne spojine, ki imajo močan odvajalni učinek. Holly Phaneuf v svoji knjigi Herbs demistyfied primerja odvajalni učinek alojinih antrakinonov z orkanom, ki se znese nad mestom zato, da bi polepšal pokrajino. Uporaba mlečka ali izvlečkov aloje kot odvajalo naj bi zato bila izvedena pod zdravniškim nadzorom.
 

Gel iz aloje, zgoščen s ksantan gumijem

Izvlečki aloje
Za kozmetične namene se najbolj pogosto uporablja gel iz aloje, redkeje tudi izvleček iz celih listov oz. soka. Izvlečki iz mlečka kakor tudi iz neprečiščenega soka vsebujejo določeno količino antrakinonov, hromonov (ne hormonov), sluzi, soli itd, po naravi pa so to navadno suhi ali glikolni izvlečki.
 

Neprečiščen alojin sok oz. njegovi izvlečki kakor tudi rumena smola, ki vsebujejo antrakinone, delujejo na kožo pomirjevalno in vlažilno, njihova posebnost pa je to, da lahko deloma vpijejo UVB žarke ter zato delujejo kot zaščitni filter. Kljub temu zakon ne dovoljuje, da bi se izvlečki aloje uporabljali kot zaščitni filter, saj je zaščita pred soncem premajhna, tveganje pa posledično preveliko. Nekateri študiji in eksperimenti so pokazali, da je rumena smola in njene sestavine lahko toksična za kožo, prav tako se lahko po nanosu mlečka pogosteje pokažejo alergične reakcije, zaradi česar bi za domačo rabo odsvetovala takšne vrste izvlečkov. Po mnenju Sveta Evrope zaenkrat še ni dovolj dokazov o možni škodljivosti raznih alojinih izvlečkov v kozmetičnih izdelkih.
 

Gel iz aloje
V kozmetiki se vsekakor največ uporablja gel iz aloje, ki pa z rumeno smolo nima veliko skupnega. V gelu so lahko prisotne izredno majhne količine antrakinonov, ki ne vplivajo bistveno na uporabo alojinega gela.
 

Gel je, kot že rečeno, pravzaprav vodni rezervoar rastline. Kot tak je sestavljen v velikem deležu iz vode (čez 99%), samo približno 0,5% alojinega gela predstavljajo »aktivne« sestavine kot npr. polisaharidi, fitosteroli in aminokisline. Prav polisaharidne molekule so tiste, ki vežejo nase velike količine vode in na kožo delujejo vlažilno, fitosteroli pa vplivajo na obnovitev kapilar in žilic ter tako pripomorejo k obnavljanju in celjenju kože.
 

Seveda je najbolj učinkovit sveže iztisnjen gel, vendar pa je kot tak neprimeren za uporabo v kozmetičnih izdelkih, saj je bakteriološko nestabilen. Poseči je potrebno po izvlečkih ali pasteriziranem in konzerviranem gelu iz aloje, ki poleg samega gela navadno vsebuje še zgoščevalec vodne faze ter seveda konzervans. Za vsakdanjo uporabo kot tudi za kozmetične namene je na trgu prisotnih veliko različnih izdelkov, ki se prodajajo pod imenom »gel iz aloje vera«, zato je branje nalepk dobrodošla praksa. 
 

Koncentriran suhi gel aloje 1:200

Geli, dostopni na tržišču
Najbolj pogosti so geli z dodanim zgoščevalcem iz družine poliakrilatov ali Carbopolov, pri čemer bomo na spisku sestavin našli še triethanolamine ali natrijev hidroksid (Sodium hydroxide), sekvestrant (npr. Tetrasodium EDTA) in seveda konzervanse. Takšen gel iz aloje je navadno močno prozoren, kompakten in gost, v kožo se izredno hitro vpije, pravzaprav v kožo kar »ponikne«, kar je značilnost Carbopol gelov. Takšni geli so daleč od »naravnega«, saj vsebujejo celo kopico sestavin, ki niso dovoljene v naravni kozmetiki.
 

Emulzije, ki vsebujejo velike količine gela iz aloje s Carbopolom so navadno bolj kompaktne, saj je izhodiščni gel bolj kompakten. Seveda pa predstavljajo tudi vse negativne lastnosti, ki jih imajo akrilatni zgoščevalci: v prisotnosti soli, kislin, pantenola in še veliko drugih sestavin gel izgubi gostoto in postane tekoč.
 

Redkeje na trgu dobimo gel, ki je zgoščen s ksantan gumijem, poleg slednjega pa navadno vsebuje le še konzervanse. Takšen gel je navadno manj kompakten, belo-rumene barve in v kožo ne ponikne, temveč se obilno razmaže in daje boljši občutek navlaženosti (če se spomnite iz objave o ksantan gumiju, je ena izmed njegovih značilnosti tudi ta, da prispeva k vlaženju kože).
 

Emulzije z visokim odstotkom gela iz aloje na osnovi ksantan gumija so manj kompaktne od tistih, ki vsebujejo gel na osnovi Carbopola. Gel iz aloje na osnovi ksantan gumija s seboj prinaša vse lastnosti uporabljenega zgoščevalca: v prevelikih količinah (še posebej, če emulzija še dodatno vsebuje ksantan gumi) se gel oz. emulzija lahko smrkavo vleče, vendar pa je neobčutljiva na spremembe pH vrednosti ter na elektrolite.
 

Nazadnje imamo na razpolago tudi različne izvlečke alojinega gela, ki so lahko različno koncentrirani – od zgoščenega gela iz aloje 1:10 do suhega izvlečka 1:200. V primeru izvlečka v prahu je za uporabo v kozmetiki najprej potrebno prah razpustiti v vodi, šele ko se ta dobro namoči, ga lahko nadalje uporabimo. Seveda lahko iz suhega izvlečka napravimo alojin gel tako, da 0,5 g izvlečka 1:200 namočimo v 98,5 gramih vode. Dodamo konzervans (npr. Cosgard 0,6 g) ter zgoščevalec (npr. ksantan gumi 0,4 g).
 

Uporaba alojinega gela v kozmetiki 

V kozmetiki se gel iz aloje uporablja kot vlažilna sestavina, ki na koži daje občutek hlajenja. Pomirja razdraženo kožo ter pripomore pri celjenju manjših ran. Zmanjša tudi srbenje in otekline po pikih insektov ter učinkovito pomirja in hladi kožo po izpostavljenosti soncu. Prav zaradi vseh teh lastnosti najdemo gel iz aloje v izdelkih za nego kože po sončenju, v kremah za telo in obraz ter tudi v detergentih in šamponih. 
 

Gel iz aloje je vsestransko uporaben, uporabljamo ga lahko na koži čistega kot osvežilen in vlažilen gel ali pa ga dodamo kot del vodne faze v razne kozmetične izdelke. V teoriji ga lahko uporabljamo brez omejitev, v praksi pa nam edino omejitev postavlja končna stabilnost emulzije, detergenta ali šampona.
 

Pri uporabi gela iz aloje v naših kozmetičnih izdelkih moramo upoštevati to, da ima alojin gel kisel pH, zaradi česar lahko poškoduje in zvodeni emulzije in gele, osnovane na poliakrilatnih zgoščevalcih. Gel iz aloje na osnovi Carbopola, ki ga že dobimo na tržišču, je pripravljen po posebnem postopku in s točno določenimi sestavinami ter je zato kompakten. Priprava gela iz aloje s Carbopola doma zahteva popolnoma enake sestavine, zato vam takšen gel po vsej verjetnosti ne bo uspel.
 

Poleg tega je vredno opozoriti še na dejstvo, da aloja vsebuje določeno količino polisaharidov in sluzi. Če gel kombiniramo z drugimi vlažilnimi sestavinami ali polisaharidnih zgoščevalci vodne faze oz. če je gela enostavno preveč, lahko le-ta na koži deluje nekoliko lepljivo, ob sušenju pa napravi tanek film oz. kožico, ki se nato preprosto odlušči. Prav zaradi tega razloga ni vredno pretiravati ter za vsako ceno izdelati super koncentriran kozmetični izdelek, temveč trezno uporabiti vsako sestavino, ki jo imamo na razpolago.
 

Tako kot vsi ostali rastlinski izvlečki oz. sestavine rastlinskega izvora lahko tudi gel iz aloje pri redkih posameznikih sproži alergično reakcijo. Pred uporabo gela v vašem izdelku zato preverite morebitno občutljivost na alojin gel.